Hiša v središču Lenarta priča o nekdanji vlogi lenarške družine Hrastelj, ki se je zapisala slovenstvu. Anton Hrastelj je bil v 30. letih minulega stoletja ugleden trgovec v Lenartu. Njegova nekdanja stanovanjsko-poslovna hiša (trgovina) v središču trga velja za pomemben del lokalne meščanske arhitekture in lokalne zgodovine. Družina je izdajala tudi zgodovinske razglednice kraja. Zakonca Anton in Marija Hrastelj sta v zahvalo za ozdravitev leta 1934 tik ob lenarški cerkvi dala zgraditi Kapelo Kristusa Kralja, ki jo domačini še danes imenujejo Hrasteljeva kapela.

Družina Hrastelj je bila izredno slovensko zavedna in je podpirala kulturno, športno, javno in družabno življenje v trgu. Bili so podporniki lenarških Orlov in so jih nacisti v času priprav na nemško okupacijo že leta 1940 (Kulturbund, ki je bil pri Lenartu dobro organiziran) uvrstili na vnaprej pripravljeni seznam narodno zavednih Slovencev za izselitev iz Lenarta. Anton Hrastelj je bil tudi javna osebnost in ob okupaciji podžupan trške občine Sv. Lenarta.

Med izgnanimi slovenskimi družinami iz Lenarta so bili tudi Hrasteljevi. Nacisti so izseljence najpogosteje zbirali v prehodnih taboriščih (za Štajersko sta bili ključni taborišči Melje v Mariboru in Rajhenburg oz. Brestanica), od koder so jih v živinskih vagonih izgnali v Srbijo, na Hrvaško ali v taborišča v Nemčiji. Takoj po izgonu družine so nemške oblasti zasegle celotno premoženje, vključno z njihovo stanovanjsko-poslovno hišo v središču Lenarta. Trgovino in prostore so prevzeli nemški upravitelji z domačimi podporniki. Čeprav so vojno preživeli in se leta 1945 vrnili na svoj izropani dom, so tudi Hrasteljevi občutili posledice odvzema premoženja v kontekstu ukrepov kolektivizacije in nacionalizacije premoženja, ki jih je izvajala jugoslovanska komunistična oblast. Antona Hrastelja je to sicer prizadelo, a je ohranil življenjski optimizem in ostal pri Lenartu. Med drugim je bil tudi med zelo zaslužnimi člani Konjeniškega kluba in je pomagal pri urejanju hipodroma Polena ter pri organizaciji konjskih dirk v Lenartu. Lenartčani so ga nadvse spoštovali.