Vemo, da so gasilci redki junaki našega časa. Zato, da bi lahko ohranjali svoje poslanstvo skorajda brezpogojne pomoči sočloveku, nujno potrebujejo kader. Tudi če je vpisa najmlajših dovolj, pa to ni nekaj samoumevnega, saj v naslednjih starostnih kategorijah običajno prihaja do osipa. Brez z znanjem opremljenega podmladka nihče ne more pričakovati, da bodo naslednje generacije gasilcev lahko enako učinkovito operativne.

Glede na naše sogovornike so trenutno lahko zadovoljni v dveh društvih: Voličina in Sveta Trojica. V PGD Voličina imajo 19 pionirjev in 17 mladincev. Kot je pojasnil predsednik PGD Voličina Smiljan Marin, število mladine v zadnjih letih sorazmerno raste s številom članov. »Mladina predstavlja približno tretjino članstva, kar nas navdušuje. Z mladimi trenutno dela 7 mentorjev, saj je skrb za mladino ena izmed bistvenih nalog gasilstva. Samo tako lahko pričakujemo, da se bo društvo še naprej razvijalo,« je pojasnil.

V Sveti Trojici so letos beležili celo nadpovprečen vpis, saj so vpisali kar 23 novih članov, večinoma pionirjev. Kljub trenutno lepim številkam predsednika obeh društev poudarjata, da je skrb za kader večletno delo. »Običajno je tako, da iz 15 nadobudnih pionirjev ob prestopu v kategorijo mladincev ostane 10 članov. Potem preidemo na "vmesno" kategorijo pripravnikov, ko še ne morejo iti v "akcijo", ne spadajo pa več med mladino. Tukaj veliko vlogo igra tudi otrokov razvoj in puberteta, seveda pa ima po mojem mnenju največjo vlogo mentor,« poudarja predsednik PGD Sveta Trojica, Klemen Potrč. Pripravnikov po navadi ostane največ 8, kar realno pomeni, da v najboljšem primeru po vseh usposabljanjih pridobijo 4 operativne gasilce.

Foto: arhiv PGD Sveta Ana

Se pozablja na poslanstvo pomagati?

V PGD Sveta Ana so v letošnjem letu pridobili 5 mladih gasilcev, pionirjev. V preteklem letu sploh ni bilo novih vpisov. »Trenutno imamo 25 mladih gasilcev. Pred kovidom smo jih imeli 53!« je opozorila Renata Lasecky, predsednica mladine PGD Sveta Ana. Poudarja, da verjetno še ni dovolj zavedanja, da bodo starejše generacije prenehale aktivno delovati. »Ključno pa je, da mladine ne pridobimo zgolj zaradi številčnosti. Pomembno je ustvariti okolje, v katerem se mladi počutijo sprejete, cenjene in vključene ter imajo možnost napredovati in prevzemati odgovornost. Tako lahko iz gasilske mladine postopoma zrastejo motivirani in usposobljeni člani društva,« je pojasnila Laseckyjeva.

V PGD Lenart so se v pionirje letos vpisali le štirje člani. Za ustrezno delovanje mladinskih vrst ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj 7 otrok letno. Tudi njihov predsednik Florjan Rajšp opaža, da je pridobivanje kadra vse težje. »Včasih dobimo občutek, da v družbi veliko ljudi pogleda zgolj na svojo dobrobit, kar pa je seveda popolnoma v nasprotju s poslanstvom gasilca. Vsekakor bomo kot družba morali narediti nek preobrat v razmišljanju, medtem ko danes velikokrat na intervencijah celo doživimo, da ljudje zgolj gledajo, kako se gasilci borimo s situacijami, ljudje pa ostanejo samo opazovalci, četudi bi lahko pomagal vsak,« je pojasnil Rajšp.