V naselju Ločič v Trnovski vasi se vaščani trudijo za ohranjanje tradicije tudi z organizacijo vaških kolin. Letos so jih pripravili zadnjo soboto v januarju.

Štirinajst let nazaj so v Ločiču pripravili prve vaške koline, tedaj so se zbrali na domačiji družine Čeh, ki jih sovaščani bolje poznajo pod »domačim priimkom« in jim pravijo kar Papeževi. Slavica Čeh se spominja, da se je takrat pri njih doma zbralo več kot 100 ljudi. »Gospodinje smo v velikem kotlu skuhale več litrov kisle juhe, ki se je čisto vsa pojedla.« Nato pa so, kakor je bilo v Ločiču od nekdaj v navadi, plesali dolgo v noč, saj so tudi sicer po hišah večkrat prirejali bale, a so le-te z leti nehali pripravljati.

Letos pa so se vaščani ob 9. uri zjutraj zbrali v lepo urejenem vaškem domu, skupaj popili kavo in se posladkali s potico, nato pa krenili na delo. »Za pujsa, ki je imel okoli 130 kilogramov, je skrbela družina Tašner. In mi smo se najprej odpravili ponj.« so povedali člani Društva za ohranjanje običajev Ločič, ki se trudi ta dogodek ohraniti, saj v vasi predstavlja tradicijo in je hkrati tudi družabnega značaja. Moški so se nato posvetili težjim opravilom, ženske pa so ostale v kuhinji, kjer jih je čakalo nemalo dela.

Vaške koline so pripravljali vsa leta, edino v obdobju epidemije so jih morali odpovedati, sicer pa so se vaščani ob tem opravilu zbirali vseskozi. Letos se jih je tekom dneva zbralo več kot 40, za malico so okusili pečeno kri, kruh in čebulo, za kosilo so gospodinje pripravile sveža pražena jetrca in kislo zelje, zvečer pa postregle z obilno večerjo. Po polnem vaškem domu je zadišalo po kostni juhi, svinjski pečenki, ocvrti svinjini, praženem krompirju in zeleni solati. Sledilo pa je pravo presenečenje iz kuhinje – palačinke s skuto. »V preteklosti so včasih na porokah namesto torte postregli s takimi palačinkami, obilno napolnjenimi z domačo skuto in prelitimi z domačo kislo smetano, ki ji mi pravimo kar »vrhje«.« so se  spominjali zbrani in ob polnih mizah obujali spomine. Nekateri so tudi kartali, ves dan pa so na nogah zdržali tudi otroci, ki so se lovili, se skrivali in si zapolnili dan skorajda brez igrač.

Gre za običaj, ki v Ločiču združi vse generacije ob opravilih tekom dneva ter seveda med večernim druženjem ob pripravljenih domačih dobrotah.