V Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah se je ob nedavnem obilnejšem deževju sprožilo kar šest plazov – štirje na novo, dva pa sta se pojavila že prej in sta se sedaj povečala oziroma nadaljevala. Na srečo pri sproženih plazovih ni prišlo do poškodb ljudi ali lastnine. O problemu, katerega rešitve bodo za občino ogromen finančni zalogaj, nam je več povedal župan občine Peter Škrlec. Težavo je na 2. redni seji, ki je potekala 26. januarja, že podrobneje predstavil občinskim svetnikom in svetnicam. Občina je sicer v zadnjih petih letih za sanacijo različnih plazov porabila dobrih 150.000,00 evrov.

»O enem izmed plazov nas je naprej obvestil avtobusni šofer. Plaz je namreč cesto začel le nekoliko najedati, tako, da so osebna vozila lahko še nemoteno vozila mimo, avtobus pa je nekoliko širši in težji. Naš lokalni izvajalec gradbenih del na cestnem področju je takoj odšel na teren in cesto zavaroval ter uredil do tolikšne mere, da je vsaj začasno prevozna – tako za šolski avtobus kot za ostale udeležence prometa,« o dogajanju takoj po sprožitvi plazu pove župan Peter Škrlec.

Ob plazovih se ljudje običajno obrnejo na občino ali kar neposredno na župana, čeprav bi po pravilnem postopku občani morali obvestiti koncesionarja – občina ima namreč sklenjeno pogodbo s podjetjem Pomgrad, katero nadzoruje in vzdržuje občinske ceste.

 Plaz na Malni. Foto: arhiv občine

Pomgrad v imenu občine izvaja tudi zimsko službo pluženja in posipavanja. Ti stroški bodo letos, vsaj kot kaže zaenkrat, nekoliko nižji kot običajno. Župan razloži, da je najbolj »žalostno« ravno pomanjkanje snega. Strošek se ob večkratni snežni odeji namreč ne bi drastično zvišal in še zdaleč ne bi bil primerljiv s stroški sanacije zemeljskih plazov, ki so se po celotni občini sprožili zaradi obilnega deževja. »Sneg se topi počasi, pri čemer voda pronica v zemljo in ima čas odtekati. Zemlja in ceste ostanejo na svojem mestu. Kadar pa v kratkem času pade toliko dežja na kvadratni meter, ima lahko to na naravo precejšen vpliv.

Mogoče bo konec zimske sezone kdo rekel: »letos ste privarčevali pri zimski službi«, kar ne drži popolnoma. Prav iz razloga financiranja dragih sanacij plazov bo občina dejansko na slabšem, kot če bi izvajali običajno zimsko službo s pluženjem in posipavanjem,« razloži župan.

Po sproženem plazu je zmeraj potrebno nemudoma urediti cesto vsaj do prevoznega stanja. Kadar to zaradi prevelikih poškodb cestišča ni mogoče, se uredijo in označijo obvozi. Nato se začne celoten postopek, kjer se išče dolgoročne rešitve in načrtuje celostne sanacije. Te predstavljajo velik strošek, ki pa je običajno v celoti znan šele po izvedenih potrebnih geoloških raziskavah, pripravljeni projektni dokumentaciji in izbiri izvajalca.

Plaz v Zg. Gasteraju pri družini Žunkovič. Foto: Barbara Ribič

Ob državni cesti Lenart – Jurovski Dol se je v obdobju zadnjih štirih let sprožilo pet plazov, ki jih je sanirala država. Skupna vrednost teh petih sanacij je bila približno 1,5 milijona evrov. V Občini Sveti Jurij se je ob zadnjem obilnejšem dežju sprožilo kar šest plazov, za sanacijo katerih župan računa, da bo občina v najboljšem primeru potrebovala vsaj pol milijona. Ob rednih transferjih, ki jih občine morajo izvajati, in že načrtovanih investicijah, je težko najti še toliko denarja za sanacije plazov ter ostale nepredvidljive stroške, kateri so pogosto posledica vremenskih neprilik.

»Po pripravljeni projektni dokumentaciji v letu 2023 se bo Občina Sveti Jurij zato zagotovo obrnila in pogajala z državo, da bi od nje pridobili vsaj kak sofinancerski delež«, še doda župan.

Nadaljuje, da »nesreča nikoli ne počiva. Povsod se srečujemo s katastrofami - nekateri s poplavami, drugi s plazovi, tretji s požari, potresi. Ne poznam sicer točnih podatkov sosednjih občin, ampak verjamem, da imamo med le-temi največ plazov na občinskih cestah. Potrebovali in prosili bomo pomoč države, saj bo sanacija zagotovo draga in dolgotrajna. Bojimo se predvsem, da se bo še kje pojavil kak nov plaz.«

Župan me vodi, da skupaj pogledava skozi okno. Ob pogledu na slemena hiš, ki jih vidiva za bližnjim hribom, mi razloži, da se še pred dvajsetimi leti teh hiš ni videlo. Pomeni, da zemeljsko površje počasi leze v dolino. Narava Slovenskih goric in Svetega Jurija ne miruje. Vzrok je med drugim tudi v konfiguraciji tal – zgornja rodovitna plast, ki se ob obilnejšem deževju hitro razmoči, začne drseti po spodnji plasti sivega laporja.