Letos mineva okroglih sedemdeset let od ustanovitve nekdanje občine Lenart v Slovenskih goricah, ki je delovala do reorganizacije lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1994.

Proti koncu vojne leta 1945 je bila tudi na lenarškem območju dvojna upravno – politična in oblastna organiziranost. Poleg okupacijskih oblasti, ki so nemoteno delovale in izpolnjevale svoje obveznosti na zasedenem območju, so bili organizirani tudi odbor OF. Na območju osrednjih Slovenskih goric (nekdanja velika občina oz. zdajšnja Upravna enota Lenart) je delovalo 21 krajevnih odborov OF. Okrajni odbor OF Lenart je deloval do julijskih volitev 1945, ko je bil ukinjen in vključen v okraj Maribor levi breg. Med julijem in avgustom 1945 so bile tudi na tem območju volitve v Krajevne narodnoosvobodilne odbore (KNOO), ki so postali temeljna upravno politična struktura ljudske oblasti. Na višji upravni ravni so vsi kraji lenarškega območja spadali v mariborsko okrožje, ki je bilo razdeljeno na devet okrajev. Lenart s širšo okolico je spadal v okraj Maribor levi breg.

Leta 1946 sta bila z zakonom o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije odpravljena okraj Maribor desni breg in Maribor levi breg ter ustanovljen okraj Maribor okolica. Na lenarškem območju je ta čas delovalo kar 38 KNOO, kar je bilo podobno upravni razdelitvi, ki je delovala med leti 1850 do 1934. Leta 1946 so KNOO preimenovali v Krajevne ljudske odbore (KLO). Na lenarškem območju jih je bilo 28, 12 jih je spadalo v okraj Maribor okolica, 16 pa v okraj Radgona. Leta 1952 so ukinili KLO in začeli snovati občine. Velika reorganizacija občin v Ljudski republiki Sloveniji se je zgodila leta 1955, torej pred sedemdesetimi leti. Do takrat so na lenarškem območju delovale občine Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Gradišče v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, Voličina in Zgornja Ščavnica. Vse so bile združene v veliko občino – komuno – Lenart v Slovenskih goricah. Poleg omenjenih krajev so ji priključili še katastrski občini Močna in Vinička Vas. V okviru oblikovanja takšne občine so bili na mizi tudi predlogi, da bi k občini Lenart leta 1955 priključili še širše območje Sladkega Vrha. Če bi to uresničili, bi občina Lenart segala vse do mejne reke Mure. Predlog ni bil sprejet.

Središče nekdanje občine Lenart okoli leta 1955. Arhiv Knjižnice Lenart.

V okviru občine Lenart v Slovenskih goricah, ki je bila takrat najmanj razvita slovenska občina, so se oblikovale Krajevne skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče v Slovenskih goricah (od leta 1992 spet Sv. Trojica), Jurovski Dol (kasneje zdajšnji Sv. Jurij v Slovenskih goricah s sedežem v Jurovskem Dolu), Lenart v Slovenskih goricah, Lokavec, Voličina in Zgornja Ščavnica (od leta 1992 Sv. Ana v Slovenskih goricah). Velika občina Lenart se je (kot komuna) obdržala do prve reorganizacije lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1994. Iz nje sta se najprej izločila Benedikt in Sv. Ana in nato še Cerkvenjak, na koncu leta 2006 pa še Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V občini Lenart je ostala tudi KS Voličina, kjer ni bilo interesa za ustanovitev samostojne občine.