Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se lotevajo odkrivanja arheološke dediščine, ki so jo tod pustili že stari Kleti in za njimi predvsem Rimljani. Ti so imeli podzemni kamnolom, ki se še danes nahaja v gozdu ob cesti severno od zapuščene in porušene domačije Polič v Oseku. Poličev kamnolom, kot ga radi imenujejo najstarejši domačini iz Oseka in Zg. Verjan, je nahajališče rumenorjavih kamnin, apnenca in peščenjaka. Neizkoriščena plast apnenca, debeline okoli 20 centimetrov, vsebuje številne lepo ohranjene lupine fosilnih polžev in školjk. Vhod v podzemni kamnolom je bolj ali manj zaraščen, kakšnih 100 metrov dolgi jamski rovi pa so še vedno trdni. Velja za enega redkih kamnolomov v Sloveniji, v katerem so kamnino pridobivali podzemsko. Kamen so uporabljali kot gradbeni material za gradnjo cerkva pri Benediktu in Svetih Treh Kraljih, za negovski grad in delno tudi za cerkev na Ptujski Gori. Iz tega kamna je bilo zgrajenih še več cerkva ter množica kapelic po slovenskogoriškem podeželju. Kamnolom je kot ostanek preteklosti izziv načrtovalcem trojiške turistične ponudbe.

V Oseku je bilo nad kamnolomom nad domačijo Polič najdeno tudi ohranjeno gomilno grobišče s 50 gomilami. Domneva se, da so bili v njih pokopani delavci – Rimljani, ki so delali v kamnolomu. Med važnejšimi ostalinami so na območju trojiške občine tudi ostanki antičnih stavb, ki so bili najdeni tudi na njivah nad vasjo Spodnja Senarska. Stavbe so imele preproste kamnite temelje. Skupina gomil je bila odkrita tudi ob vznožju Gočovskega vrha. Največje najdišče je bilo na Poličevih njivah, ki so bile dolga desetletja ponos domačije Poličevih. Žal pa je čas opravil svoje, domačija se je sesula vase, najprej mogočno gospodarsko poslopje, nato klet s stiskalnico in pred časom še prostorna kmečka hiša. Od kmetije, ki je bila ponos tega dela Slovenskih goric, ostajajo le ruševine, ki jih prerašča trnje. Žal je podobnih zgodb v Slovenskih goricah vse več.