Rudolf Maister je umrl 26. julija 1934, pokopan pa je bil 28. julija 1934 v Mariboru

Pri grobnici generala Rudolfa Maistra na Pobreškem pokopališču v Mariboru je bila dan pred obletnico generalove smrti (26. 7. 1934) krajša spominska slovesnost. Skupaj sta jo pripravila mariborsko Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra in Zveza društev generala Maistra (ZDGM) Slovenije iz Ljubljane. Vse udeležence je nagovoril in pozdravil podžupan Mestne občine Maribor Srečko Vilar, slavnostna govornica pa je bila predsednica ZDGM Slovenije mag. Lučka Lazarev Šerbec. Spominske slovesnosti so se poleg članic in članov Maistrovega društva udeležili tudi predstavniki Slovenske vojske (SV). Ob tej priložnosti so predsednica ZDGM mag. Lučka Lazarev Šerbec, podžupan MO Maribor Srečko Vilar in načelnik štaba 72. brigade SV major Ivan Pogorevc položili cvetje na Maistrovo grobnico. V kulturnem programu sta nastopila Vokalna skupina Cantare in recitator Silvo Safran, slovesnost pa je vodil novinar in zgodovinar ter dolgoletni član mariborskega Maistrovega društva Stane Kocutar.

General Rudolf Maister je umrl 26. julija 1934 za posledicami kapi na Uncu pri Rakeku. Ob prevozu posmrtnih ostankov z Unca preko Ljubljane in Celja v Maribor se mu je poklonila množica ljudi, še posebej v Mariboru. Pod vodstvom mariborskega župana dr. Franja Lipolda je bil ustanovljen poseben pogrebni odbor. Objavili so razglas o poteku pogrebnih svečanosti in pozvali mesto k žalovanju. 28. julija 1934 je pogrebni sprevod krenil z Glavnega trga po Pobreški cesti do pokopališča. Topniško lafeto s krsto, na katero je bila položena generalova kapa in njegova sablja, je počastilo več kot petindvajset tisoč Mariborčanov in okoliških prebivalcev. Ljubljanski zvon (letnik 54, št. 7, Ljubljana 1934) je v nekrologu zapisal, da s »pokojnikom nismo Slovenci izgubili le svojega velikega bojevnika in znamenitega branitelja naše severne meje — ki se je ob razsulu bivše avstro-ogrske monarhij« neustrašeno boril zа vsako ped slovenske zemlje — temveč tudi s slovensko kulturo in miselnostjo globoko spojenega pesnika in zvestega čuvarja vseh naših najprvobitnejših narodnih in duševnih svojstvenosti«.