Še en poseg v naravo med Verjanami in »Zibotami«

Pred  dnevi je bilo opravljeno temeljito čiščenje melioracijskega jarka v  dolini Drvanje na meji med Zgornjimi Verjanami in Brengovo in sicer zaselkom, ki mu domačini pravijo »Zibote«. Melioracijski jarek je bil prijazno ozelenjen in  ob njem so našle zavetišče mnoge živali, tudi nekatere ogrožene vrste male poljske divjadi. Običajno se ob takšnih in podobnih vodotkih izvaja »čiščenje« zgodaj spomladi, ko »padejo« tudi mnoge žive meje, mejice in nekatere naravne remize. Čiščenje pred »Zibotami« pa se je zgodilo v času, ko naj se takšni posegi ne bi dogajali, kar velevajo tudi predpisi. Med 1. marcem in 1. avgustom naj bi bili  namreč posegi v okolju ustavljeni, saj gre za čas gnezditve in poleganja mladičev mnogih vrst divjih živali. A očitno se je spet zgodilo nekaj, kar  se v  dolini Drvanje že lep čas ponavlja. Za nameček pa je bila spomladi povsem posekana remiza z grmšči pri nekdanji domačiji Polič. Celo domačini se sprašujejo, zakaj neki?

Strokovnjaki venomer poudarjajo, da je treba ohranjati obrasle brežine vodotokov in tudi sicer v okolju omogočiti ohranitev vetrobranskih  pasov, grmišč, remiz in še zlasti mejic. Te, sploh če so dovolj goste, ščitijo površine pred izgubo rodovitne prsti zaradi vetrne in vodne erozije. Kot blažilec vetra vplivajo na manjše izhlapevanje vode. Rastline v mejici črpajo odvečno vodo s tal v bolj deževnem obdobju in tako zmanjšujejo učinek poplav. Obrežne mejice zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil, pesticidov v podzemne in površinske vode in tako vplivajo na kakovost vode. Mejice so tudi kmetov pomočnik, saj v njih živijo živali, ki se hranijo s škodljivci kmetijskih posevkov. 

V mejicah si pašne živali najdejo zatočišče pred vročino, vetrom in dežjem, opraševalcem pa predstavljajo mejice varna zavetja za gnezdenje, razvoj in prezimovanje ter hrano zgodaj spomladi, ko še ne cvetijo in medijo rastline na okoliških travnikih in njivah. Večjim sesalcem (srnam, lisicam, zajcem idr.) nudijo skrivališča ali počivališča. Manjši sesalci (rovke, ježi, krti, polhi, netopirji idr.) in nekatere ptice (poljske jerebice, fazani, rumeni strnadi idr.) pa tu prezimujejo, gnezdijo, kotijo in se prehranjujejo.  S stroko se še kako strinjajo tudi lovci, a kaj ko je njihova kritična besedo iz leta v leto samo še »glas vpijočega v pučavi«. Kako dolgo še?