Cimprača, završka dediščina preteklosti, bo obnovljena

Cimprača, iz lesa zgrajena, z blatom ometana in s slamo krita viničarska hiša, ki stoji sredi Zavrha, skriva veliko zgodb iz preteklosti. Starejši domačini se še gotovo spominjajo zadnje prebivalke hiše, Ronarjeve Mime, ki je umrla okoli leta 1980, zato se je hiše prijel vzdevek »Ronarčina koča«. Še pred približno 20 leti je bila hiša v ponos Zavrhu in tedanjemu lastniku Janku Krambergerju, vendar jo je postopoma začel najedati zob časa.

Janko Kramberger je leta 2017 cimpračo podaril Občini Lenart, in sicer z namenom, da se zanamcem in obiskovalcem Zavrha ohranita slovenskogoriška kultura in stavbna dediščina, kot je zapisano v darilni pogodbi. Hiša je bila obsojena na propadanje, zato je Občina Lenart leta 2019 obnovila streho s slamnato kritino, ki jo je izvedel mojster krovske obrti.

Stavba je neprecenljiva priča preteklosti, je izvirna tipična slovenskogoriška hiša iz 19. stoletja, kulturni spomenik lokalnega pomena. Ohranili so se stavbno pohištvo, okna s križi, številne stavbne podrobnosti, značilni prostori, kot so veža (po domače »priklet«), črna kuhinja (»kühna«), soba »hiša« in »štübl« (sobica).

Želja je cimpračo obnoviti in jo ohraniti prihodnjim generacijam v izvirni obliki. Občina Lenart se je prijavila na javni razpis Ministrstva za kulturo, namenjen obnovi spomenikov kulturne dediščine. Odobreno je sofinanciranje, s katerim bo izvedena celovita obnova hiše v prihodnjem letu. Obnovljeni bodo zunanji in notranji ilovnati ometi, stavbno pohištvo, lesene podnice v »štüblu« in veži, opečni tlak v črni kuhinji, leseni stropovi, obokana klet in zunanje tlakovanje ter druga gradbena dela, vse po načelih cimprane gradnje in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Poleg državnih sredstev bodo za izvedbo del potrebna tudi sredstva občinskega proračuna.

Obnovljena cimprača bo Zavrhu povrnila del avtentične krajinske podobe. Stavba priča o završkem vsakdanjem življenju v preteklosti, o obdobju, ko je Ivan Cankar novembra 1910 obiskal notarja Štupico v vili Zavrhu, o času pred tem in v desetletjih, ki so sledila. Skriva znanja starih mojstrov obrti, ki izginjajo: krovcev, tesarjev, mizarjev, pečarjev.

Cimprača ne bo zgolj hiša ali koča, kot rečemo domačini, z ustrezno opremo prostorov bo vabila kot muzejska zbirka. Hkrati bo oživela z izobraževalnimi dejavnostmi, delavnicami, manjšimi prireditvami. Namenjena bo ljudem, otrokom iz vrtcev in šol, mladim in starejšim. Zaživela bo z domačini in obiskovalci kot dediščina preteklosti, hkrati pa bo nudila nove izzive in možnosti za razvoj turizma v Zavrhu.