V Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je proračun za naslednja štiri leta naravnan investicijsko – ob nenehni gradnji novih eno- in večstanovanjskih objektov seveda naraščajo tudi potrebe občanov po drugi infrastrukturi. Vlagali bodo v nov vrtec, (kolesarske) ceste in komunalno opremljenost. Župan Peter Škrlec skrbi, da se obnovljeni in novozgrajeni objekti pridno polnijo tudi z družbenimi ter kulturnimi vsebinami. Pri tem mu aktivno pomagajo številna društva občanov in občank. Za slednje si župan želi, da bi se močneje povezali in zaživeli turizem v vsem, kar njihova prelepa občina ponuja.

Pereča tema vseh občin so trenutno zagotovo kolesarske poti oziroma izgradnja le-teh. Če začnemo pogovor kar s tem – kako napreduje vaša občina?

Skupno gre za 6 km kolesarskih povezav po naši občini. Trasa 13 je dolga 2,5 km in poteka od meje z Občino Lenart do centra Jurovskega Dola. Čez sam center Jurovskega Dola, zaradi bližnjih objektov kolesarska pot ne gre ob državni cesti temveč po njej. Je pa promet omejen na hitrost 30km/h, tako, da to z vidika prometne varnosti ne bi smelo predstavljati večjih težav. Za osnovno šolo se nato že začne trasa 14, ki je dolga 3,5 km in poteka vse do meje z občino Pesnica.

Kolesarska pot je načrtovana tako, da gre ob državni cesti, razen čez že omenjen center Jurovskega Dola in skozi del Malne, tako imenovano Ameriko. Predvsem na slednji bi bila kolesarka ob cesti najbolj potrebna, gre namreč za neugoden in potencialno nevaren ovinek. Žal pa to trenutno ni mogoče, delno zaradi terena in delno zaradi lastnikov zemljišč. Ti žal niso bili pripravljeni odstopiti zemljišča, ki bi se odmeril za kolesarsko pot. Težave s pridobivanjem zemljišč smo naleteli tudi na trasi 14, kjer bo sedaj velik del kolesarske poti urejene s souporabo državne ceste. Težave imamo s tremi lastniki, ki preprosto nočejo dati zelene luči, v smislu podpisa služnostne pogodbe in v nadaljevanju odmere in odkupa dela zemljišča, ki bo namenjeno kolesarski stezi. Ko smo se prijavljali na razpis smo bili prepričani, da se bodo v vmesnem času omehčali, ampak kot kaže danes, ne bo šlo tako hitro. Ob tem me najbolj žalosti dejstvo, da bomo vsako naknadno gradnjo kolesarskih poti, po končanem projektu, ki je trenutno v teku, morali prevzeti sami, kot občina, sofinanciranje s strani države in evropskih sredstev več ne bo mogoče. Zato močno upam, da se v zadnjih trenutkih kateri izmed lastnikov zemljišč še premisli, da bi kolesarska pot lahko potekala na način, kot je bila načrtovana.

Kolikšen je delež občine in koliko je celotna investicija?

Celotna investicija na območju občine bo znašala okrog 1,5 milijona evrov. Približno 400.000 evrov je lastnih sredstev, ostalo so državna in evropska sredstva iz kohezijskega sklada.

Verjamem, da so kolesarke skoraj tako pomembne, kot je bila nekoč gradnja vodovoda ali telefonije. Tega nekateri ljudje še ne dojamejo, ampak v prihodnosti bo to predvsem iz prometno varnostnega vidika pomembna pridobitev, saj je zmeraj več prometa, vozil. Pomembnost se bo kazala tako na dnevnih migracijah, pa seveda tudi na področju kolesarskega turizma.

Pa tudi za samo življenje v občini. Gradijo se hiše, večstanovanjski objekti. Slovenjegoričani in tudi širše so prepoznali, da Občina Sveti Jurij izpolnjuje tiste osnovne pogoje za prijetno življenje – šola, vrtec, telefonija, optika, ceste - tudi kolesarka je del ceste, za varnost je poskrbljeno, za otroke ... Kako je z demografijo same občine?«

Število prebivalcev se od ustanovitve občine sicer drastično ne zvišuje, sem pa prepričan, da če ne bi bili samostojna občina, ne bi imeli toliko prebivalcev kot jih imamo (okrog 2200), ampak bi jih bilo vsekakor manj, kot jih je bilo pred 15 leti. Mladi ne bi ostajali, tudi veliko priseljevanja ne bi bilo. Namesto tistih, ki se slučajno odselijo ali pa recimo umrejo, prihajajo drugi. Tako se število ne povečuje, temveč ohranja. Glede na načrte, projekte, ki jih imamo pripravljene za obdobje naslednjih štirih oziroma šestih let, se bo število ljudi še nekoliko povečalo, v to smo prepričani. V naslednjih letih se bo nam približala še obvoznica avtoceste, kar bo zagotovo dodaten razlog, da se bodo ljudje priseljevali.

Ko nekdo pride na ogled nepremičnine, ki se prodaja, ga najprej zanima, kako so urejene zadeve, ki ste jih navedli v vprašanju. Če so ti osnovni pogoji, kot so šola, vrtec, trgovina, telefonija, voda urejeni, je to zagotovo eden izmed razlogov, ki pripomorejo k odločitvi za nakup nepremičnine. Tudi cene zemljišč so še dokaj ugodne, kar je prav tako magnet za tiste, ki bi gradili v našem kraju. Kvadratni meter gradbene parcele se vrti nekje med 20 in 30 evrov, v povprečju je cena recimo 25 €‎/m2. Na drugi strani je en večstanovanjski objekt v zaključni fazi, dodatno imamo pa še zemljišče pod bivšo kmetijsko zadrugo, v velikosti 3000 m2, kjer je prav tako mogoča večstanovanjska gradnja.

Katere druge investicije vas še čakajo?

Za območje stanovanjske gradnje 25 individualnih stanovanjskih hiš med trgovino in novim pokopališčem je že pripravljena projektna dokumentacija za komunalno ureditev. Po informacijah, ki jih imam, je že vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne opremljenosti. Projektantska vrednost je približno 500.000 evrov. Govorimo seveda o znesku, ki je načrtovan za celotno investicijo, ki ne bo izvedena v enem letu. Najprej se naredijo osnovne zadeve – razgrne se cesta, potem infrastruktura, občina uredi kanalizacijo, javno razsvetljavo, vodovod, Elektro uredi elektriko, Telekom telefonijo itn. Računamo, da bomo tudi s tem naseljem pridobili nove občane. Dodatno upamo, da se bo ohranil trend gradnje in kreditov, da ne bo drastičnih sprememb na trgu.

 Foto: Nina Zorman

Gradnja novih stanovanj verjetno prinaša tudi prizidek vrtca in osnovne šole?

Tako, to je ena izmed naslednjih večjih investicij. Imamo že pogodbo o sofinanciranju s strani Ministrstva za šolstvo in šport v višini 700.000 evrov za obdobje 2023/24. Začetek del načrtujemo v drugi polovici naslednjega leta, glavnina bo predvidoma končana do začetka šolskega leta 2024/25.
Gradili bomo samostojni vrtec s povezovalnim hodnikom do starega objekta. Del objekta, v katerem so umeščeni vsi trenutno obstoječi oddelki vrtca, je bil zgrajen leta 2008, torej pred 15 leti, hitro potem ko smo postali samostojna občina. Takrat smo bili prepričani, da bodo novi prostori dovolj za daljše časovno obdobje, a že opažamo, da vrtec postaja premajhen. Trenutne prostore vrtca bi v nadaljevanju preuredili za potrebe osnovne šole. Ostala bi enotna kuhinja, ki bi jo dogradili. Transport hrane v vrtec bi potekal po prej omenjenem hodniku, ki bo povezoval prostore z dozidanim vrtcem. Z gradnjo slednjega se bo hkrati izvedla tudi energetska sanacija šole in starega dela vrtca, ki ju trenutno še ogrevamo na olje.
Kar se tiče športa, smo lani končno postali lastnik glavnega igrišča, na katerem smo takoj začeli izvajati sanacije. Ostaja pa še del, kjer smo še zmeraj samo najemniki, gre za del športnega parka, kjer se nahaja pomožno nogometno igrišče, tenis igrišče in igrišče za odbojko na mivki. To zemljišče bi želeli v naslednjem obdobju odkupiti ter na podlagi lastništva pridobiti sredstva iz katerega izmed razpisov športne ali nogometne zveze in podobno. Spremljamo predvsem razpise za sofinanciranje ureditve igrišča z umetno travo, saj gre za zemljišče s precej slabim terenom, na katerem pa trenira več selekcij. Po zadnjih informacijah pri nas namreč aktivno trenira med 150 in 200 nogometašev – od najmlajših pa vse do veteranov. Od tega se jih veliko seveda pripelje iz sosednjih občin.
V dolgoročnem načrtu je tudi projekt izgradnje tribun, pod katero bi se uredile slačilnice. S širitvijo športnih objektov smo na območju Športnega parka precej prostorsko omejeni, zato bo potrebno dobro razmisliti, kako zadevo izpeljati, da bo čim bolj uporabna.

Kar se tiče objektov ste center dobro obnovili in hkrati ohranili. Kaj ste porušili oziroma zgradili?

Občina je v preteklih letih obnovila trg in stavbo kulturnega doma, tudi ostali objekti, ki tvorijo jurovski trg so zgledno urejeni. Poleg tega dajemo poudarek okolici trga, saj je to območje zaščiteno s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Odstranili smo objekte nekdanje Plataisovine in s tem pridobili 2000 m2 veliko zemljišče v centru Jurovskega Dola. Tukaj smo začasno nasipali gramoz in tako pridobili kakšno parkirišče. Iščemo in privabljamo investitorje, ki bi bili tukaj pripravljeni kaj vložiti. Ob tem je nujno potrebno upoštevanje kulturno varstvenih pogojev.
Na zemljišču nekdanje kmetije Rotar se načrtuje rušenje kmetijskih objektov in gradnja stanovanjsko-poslovnih objektov, kateri bodo morali prav tako biti v okvirjih projektnih pogojev, ki so postavljeni v skladu z okoliškimi stavbami ter varstvom kulturne dediščine.

Velik poudarek dajete tudi družbenim in kulturnim dejavnostim. Katere projekte bi izpostavili na tem področju?

Izdali smo knjigo Zvesta Slovenka, najstarejšo povest iz Slovenskih goric, prav tako knjigo Gregor Einspieler, kateremu smo postavili tudi spominsko ploščo na stavbi župnije. Pred tem smo v spomin na življenje in delo velikana Slovenskih goric izdali že knjigo Ivan Roškar. Oba omenjena sta pokopana na našem pokopališču, njuna grobova pa sta mišljena kot del projekta, v sklopu katerega nameravamo staro pokopališče preoblikovati v Park spominov Jurovski Dol, ki bo pripovedoval zgodbe o našem kraju, občini in pomembnih ljudeh, ki so ustvarjali kulturno ter družbeno podobo Slovenskih goric. Ker gre za dolgotrajni proces, razpolagamo z idejno zasnovo, da bomo lahko sledili ureditvi starega pokopališča v park spominov. Zaključili smo s prvo fazo, uredili smo stranski vhod iz državne ceste, ki je bil neprijazen predvsem do (starejših) ljudi, to pomeni strm, gramozen, neurejen... V nadaljevanju bomo uredili potke, ki so zdaj prav tako gramozne, da bodo kamnite in prijazne za vse. Postopoma se bodo odstranjevali spomeniki in tako bo nastal park s potkami, klopcami, svetilkami, cvetličnimi gredicami, drevesi...

Projekt Park spominov, ko so se dela še izvjala. Foto: Nina Zorman

Občina ima veliko aktivnih prebivalcev in prebivalk, ki se povezujejo v društva. Bi koga pohvalili ali morda pograjali?

Določena društva v naši občini so kvalitetna, delajo dobro. So pa tudi društva, ki bi jih morali pokritizirati. Vsi vemo, da je delovanje društva odvisno predvsem od vodstva – če ta nima pretiranega interesa, tudi društvo ne more aktivno delovati. Zelo pogrešam turistično društvo, ki ga v naši občini ni. Apeliram, da se ljudje zberejo, organizirajo ustanovni občni zbor ter ustanovijo turistično društvo. Verjamem, da bi se precej občanov včlanilo. Ljudje si občino velikokrat narobe predstavljajo. Občina zgolj pripravi pogoje in infrastrukturo, potrebno za razvoj turizma, samega turizma pa se morajo lotiti občani. Občina lahko uredi kolesarske poti, ko pa se kolesarji po teh poteh pripeljejo, so ljudje in društva tisti, ki bi morali ustvarjati, dajati ponudbo ter živeti turizem. Ni pa vidnega nekega interesa. Gospodinje, kmečke žene, mlade kmetije, bi se lahko povezale pod skupno blagovno znamko in bi lahko ustvarjali dobre vsebine. Tudi v okviru evropskih projektov. Turisti vedno bolj iščejo mir in celotne Slovenske gorice jim lahko ponudijo marsikaj, če bi se le ljudje nekoliko prebudili in začeli ustvarjati več lokalnih zgodb.

Če za konec pogledamo še proračun. Na nedavni seji ste imeli prvo branje predloga proračuna. V nov mandat ste stopili z visoko zavihanimi rokavi. 65 odstotkov bo namenjenih investicijam. Kaj bo, ob kolesarskih povezavah, še prioriteta?

Proračun smo uravnotežili, 5 milijonov je prihodkov, prav toliko odhodkov. Glede na zgolj 15 letno zgodovino občine imamo enega večjih proračunov. Kaj bodo prioritete v naslednjem obdobju? Od teh 65% bomo največji delež vložili v nov vrtec, nekaj v kolesarke in komunalno opremljenost za naselje, pa sanacijo in gradnjo cest, ostanek pa bomo razdelili v nekaj manjših investicij. Drugi del, tistih 35%, pa je sredstev, ki jih dobimo z namenom financiranja rednih transferjev, katere občina izvaja v skladu z veljavno zakonodajo.