Pred 90. timi leti so Trojičani posekali divje kostanje, da so naredili prostor za stojnice

Trojiški trški olepševalni odbor Tujsko prometnega in olepševalnega društva iz Svete Trojice v Slovenskih goricah je bil zelo dejaven še pred uradno ustanovitvijo društva leta 1938. Oktobra 1935 so namreč člani v trgu posekali divje kostanje, da bi v jedru trga naredili več prostora za stojnice ob sejemskih dnevih. Neimenovani pisec je v Slovenskem gospodarju 30. oktobra 1935 ta dogodek opisal z naslednjimi besedami: “… Trški olepševalni odbor je pametno ravnal, da jih je obsodil na smrt pod sekiro. Osem jih je padlo pretečeni teden, druge pa čaka ista usoda prihodnje dni. Žalovali bodo za njimi, mogoče samo “štandnarji”, ki so ob sejmih in shodih romarjev v njihovi senci prodajali svoje blago in so ohlajali od kričanja razgreta grla. Tržani pa bodo veseli, ker bodo pridobili v trgu na prostoru pa tudi na izkupičku, ker se bo lahko postavilo več stojnic. Trg sam pa bo dobil vse lepše lice, kakor ga je imel do sedaj pa tudi bolj privlačno moč za izletnike in romarje.”

V Sv. Trojici v Slov. goricah se je tudi v minulem stoletju nadaljevala bogata tradicija romarskega turizma. Po poročanju Slovenskega gospodarja z dne 30. septembra 1931 je kraj med tridnevnimi slavnostnimi prireditvami (čas jesenske kvaternice) v počastitev tristote obletnice začetka božje poti pri Sv. Trojici (1631) obiskalo okoli deset tisoč romarjev. Več kot impozantna številka ... Tradicija romanj za Florjano in še zlasti za spomladansko in jesensko kvaternico se je pri Sv. Trojici ohranila vse do danes. Romanj ni prekinila niti druga svetovna vojna. Romanja so bila pred davnimi stoletji prva oblika množičnega turizma in nemalo katera mladenka se je veselila, če je od svojega dragega po romanju prejela »lectovo srce«. Ljudje so molili, prepevali in se družili, nekateri so se tudi postili ob vodi in suhem kruhu, mnogi pa so radi kaj dobrega pojedli in popili. Gostilničarji so to znali izkoristit za dober zaslužek. K Sv. Trojici so romali iz vse Štajerske dežele, množično pa so se ga udeleževali tudi verniki iz Prekmurja.