Potem ko so bili čebelarji njegova dva dedka, stric in oče, se tudi Stanko Polič z Ženjaka pri Benediktu že več kot 20 let ukvarja s čebelarstvom.

Na Ženjaku, v občini Benedikt, smo obiskali Stanka Poliča, tajnika Čebelarskega društva Negova, ki trenutno čebelari z več kot 30 čebeljimi družinami. Pri tem je zanimivo, da sta se s čebelarstvom ukvarjala oba njegova dedka. Matija Slana, Stankov dedek po mamini strani, je bil pred približno 60 leti celo največji čebelar v Benediktu. Na Ženjaku je imel postavljene tri manjše čebelnjake, nato pa je v neposredni bližini hiše postavil velik čebelnjak s približno 20 čebeljimi družinami.

»Mama mi je pripovedovala, da je bila zaradi tega moja babica zelo jezna na dedka. On je bil res strasten čebelar, ki je tudi ostalim v Slovenskih goricah pomagal s čebelarskimi nasveti. Po njegovi smrti leta 1973 je čebelnjak prevzel njegov sin Roman Slana, moj stric. Ker je živel v Kamnici, mu je kdaj tudi zmanjkalo časa za panje. Takrat sem se za čebelarstvo navdušil tudi sam in stricu večkrat pomagal v čebelnjaku, predvsem pri točenju medu. Sicer pa je bil stric pri svojem delu zelo uspešen. Tako je recimo za zaslužno delo v čebelarstvu prejel priznanji Antona Janše tretje in druge stopnje,« nam razlaga Stanko.

Čebelar pa je bil tudi Stankov dedek po očetovi strani, Franc Polič, ki je v Zgornjem Porčiču pri Sveti Trojici sam izdelal čebelnjak.

»Po pripovedovanju je za to porabil štiri zime, ves čas pa je sodeloval z mojim drugim dedkom Matijo. Ta čebelnjak, ki nosi letnico 1930 in je z domiselnimi zunanjimi elementi, med drugim ima tudi kupolo, nekaj posebnega, je moj oče Ivan že pred leti prestavil na Ženjak. V najboljših časih je imel v njem tudi do 10 čebeljih družin v tako imenovanih dunajskih panjih, ki nimajo matične rešetke, zato je tudi donos medu manjši.«

Po stričevi smrti se je odločil, da bo čebelnjak temeljito prenovil

Ko je Stankovemu stricu Romanu začelo pešati zdravje, mu je odstopil nekaj prostora v čebelnjaku. »Sprva sem imel samo nekaj čebeljih družin, nato se je njihovo število povečevalo. Po stričevi smrti sem se odločil, da čebelnjak obnovim od temeljev do strehe. Pri tem sem ohranil nekaj panjev, ki jih je izdelal še moj dedek in so v primerjavi z današnjimi bistveno bolj masivni. V čebelnjaku sem postavil tudi dedkovo zbirko starega čebelarskega orodja – točilo, kadilo, osipalnik, razne klešče, matičnice ipd., imam pa tudi stare izdaje revije Slovenski čebelar, in sicer od leta 1948 naprej. Našel sem celo dedkove čebelarske zapiske od leta 1940.«

V obnovljenem čebelnjaku je dovolj prostora za 36 AŽ-panjev, dva trietažna AŽ-panja in za pet tako imenovanih 7-satarjev. »Za AŽ-panje vemo, da so sestavljeni iz plodišča in medišča, pri trietažnih panjih je v spodnjem delu plodišče, v dveh nadstropjih pa sta medišči. 7-satarji pa so manjši panji, primerni za vzgojo matice oziroma umetnega roja.« V prihodnje želi Stanko, kot nam je povedal, urediti še podstrešni del čebelnjaka, kjer bo uredil ležišča, na katerih bo mogoče prespati ob zvokih čebel in vdihavanju aerosola iz panja.

V panju je le ena matica in tudi do 80 tisoč čebel

V enem panju je lahko tudi do 80 tisoč čebel in zgolj ena matica, ki se vedno nahaja v spodnjem delu panja, v zalegi. Kaj se pa zgodi, če matica umre? »To se lahko zgodi. V tem primeru je matico mogoče tudi kupiti. Mora pa biti oplojena, da hitro začne z zalego. Se pa tudi zgodi, da čebele same vzgajajo matico iz tako imenovanih matičnjakov. Pri tem pa je pomembno, da se matica, potem ko se izleže iz matičnjaka, v naravi s troti oplodi in se potem vrne v panj,« pojasnjuje naš sogovornik.

Zadnja leta čebelarjem niso bila naklonjena

Stanko pravi, da zadnja tri leta čebelarjem zaradi zmrzali niso bila naklonjena. Že tretje leto zapored ne bo paše akacije, pomrznili so tudi cvetovi sadnega drevja. V tem času je običajno že točil cvetlični med, zdaj pa mora čebelam zaradi pomanjkanja hrane dajati vitaminske sladkorne pogače. Letos prvič je na njivi posejal facelijo, ki bo čebelam v težkih časih omogočala vsaj nekaj paše. »Največjo težavo v zadnjih letih predstavlja intenzivna košnja. Veliko kmetov travnike pokosi, še preden se pri rastlinah razvije cvet. Na srečo večina trav in rastlin v okolici mojega čebelnjaka še raste.«

 »Najboljšo letino sem imel leta 2018, ko je bilo vreme zelo naklonjeno čebelam. Takrat sem natočil več kot 1000 kilogramov medu, kar je moj rekord,« pove Stanko in doda, da je med ljudmi zelo priljubljen cvetlični med, iskan je tudi akacijev, ki mu ga zdaj primanjkuje, prideluje pa tudi lipov med. »S tem sem večkrat sodeloval na ocenjevanjih in osvojil številne zlate plakete. Dobro je bil na pomurskem ocenjevanju ocenjen tudi moj gozdni med.«

Zadnja pridobitev je opazovalni panj

Stanko je letos uresničil svojo dolgoletno željo in v neposredni bližini čebelnjaka postavil opazovalni panj, ki za zaščitnim steklom omogoča varno opazovanje čebelje zalege, matice, skratka, življenja čebel. »Nad tem so zlasti navdušeni otroci, velikokrat pa tudi starejši, ki se bojijo čebel.«

• 
• 
• 
• 
•