Gospodarjenje z divjadjo v letu 2022 v slovenskogoriškem LUO

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor, ki združuje in povezuje 45 Lovskih družin (LD) z 2100 člani iz Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja, Slovenskih goric in dela Dravinjske doline s pogorjem Boča, so opravili letni pregled gospodarjenja s kategorizacijo uplenjene divjadi za Slovenskogoriško lovsko upravljalsko območje (SOZUL). Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko-upravljalsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem fazana in poljskega zajca. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa. Celotno območje obsega 72.965 ha, od tega jelovnih površin 62.781 ha. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin in sicer: LD Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sv.Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Pregleda se je poleg članov strokovne komisije udeležil tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj, ki je budno spremljal dogajanje in si z zanimanjem ogledoval trofeje uplenjene divjadi. Navzoč je bil tudi predsednk LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh LD so trofeje uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele. Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, vse bolj pa narašča številčnost divjih prašičev, kateri so navzoči v skoraj polovici omenjenih lovišč. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta, izjema so le pobegi jelenov-ldamjakov (opatarjev) iz obor za gojitev divjadi, kateri so po odstrelu po pobegu v skladu z veljavnimi predpisi tudi vodeni v statističnih evidencah odvzema divjadi iz lovišč. Divji prašiči so številčno najmočneje zastopani v LD Polskava, Kamnica in Kungota.

Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč v slovenskogoriškem lovsko-upravljalskem območju že povsem izginila. Nekatere LD vlagajo fazane iz umetne vzreje, pri čemer prednjačita LD Polskava in LD Duplek. Narašča pa število nekaterih ujed in predatorjev, med katerimi je še vedno nazoč tudi šakal. Lani so lovci uplenili dva šakala v LD Pobrežje-Miklavž, 2 šakala pa sta bila povožena.