Včasih osamljeno poseda na električnih drogovih in svetilkah javne razsvetljave

Primerov, da se nekatere štorklje konec avgusta več ne vračajo v tople kraje, je tudi v osrednjih Slovenskih goricah iz leta v leto več. Potem, ko je dobršen del teh mogočnih ptic že kmalu po 20. avgustu odletel po selitvenih poteh preko Sredozemlja in Gibraltarja na toplo, so se nekatere ptice očitno bolje počutili na stari celini. Med njimi je tudi štorklja, ki jo lahko redno videvamo na travnikih pred križiščem v Zg. Senarski v smeri Ljutomera, Ptuja in Maribora. Večkrat osamljena stoji na eni nogi na vrhu svetilke javne razsvetljave in nemo zre v daljavo. Še raje je kar na zeleni travi, kjer se pomeša s sivimi čapljami in skupaj z njimi išče hrano.

In kaj pravijo na vse to ornitologi? Štorklje in druge ptice selivke se v toplejše kraje navadno selijo v iskanju hrane, ki je v preteklosti v "domačih" krajih niso našle. A zdaj, ko so zime milejše, je te navadno dovolj, zato ostajajo. »Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec," so jasni ornitologi in poudarjajo, da razlogi za selitve v tople kraje sicer ni mraz, ampak hrana. Ptice sledijo virom hrane, ki jih pozimi pri nas primanjkuje. 

"Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe". Kdo neki bi vedel, kakšna bo letošnja zima. Morda pa bo zeblo nesrečno štorkljo in ljudi?