Ančanke in Ančani niso samo gledalci, temveč tudi ustvarjalci
Breznik Rejakova ima prav. Prebivalci mest, pa še to ne vsi, se tu in tam odpravijo na kakšen koncert, odprtje razstave ali ogled gledališke oziroma operne predstave. S tem pa se njihovo kulturno udejstvovanje običajno konča. V občini Sveta Ana pa se z ljubiteljsko kulturo vse leto aktivno ukvarja več kot sto ljudi, kar je za tako majhno občino veliko. Drugi domačini se s kulturo srečajo tako rekoč na vsaki prireditvi v občini, saj skoraj nobena ne mine brez kulturnega programa, ki ga pripravijo ljubiteljski kulturni ustvarjalci. Tako številne Ančanke in Ančani niso samo konzumenti kulture, temveč tudi njeni ustvarjalci.

V Kulturnem društvu Sveta Ana delujejo tri sekcije. V cerkveno-prosvetnem mešanem pevskem zboru na čelu z akademsko cerkveno glasbenico, zborovodkinjo Natalijo Šijanec, poje 45 članic in članov, v otroškem pevskem  zboru pa še 15. V folklorni sekciji, ki jo vodi Anja Tlakar, mentor pa je Bojan Glaser iz Dolene, pleše 25 članic in članov, medtem ko v dramski sekciji, ki jo vodi Bernarda Potočnik, deluje 15 ljudi. Nekateri člani delujejo tudi v več sekcijah. Poleg tega pa v društvu deluje še okoli 15 ljubiteljic in ljubiteljev kulture, ki sami ne nastopajo, temveč pomagajo društvu pri izvajanju programov. »Brez njihove pomoči in brez pomoči njihovih svojcev bi društvo težko bilo tako uspešno, kot je danes,« pojasnjuje njegova predsednica. Kot pravi, dejavnost kulturnega društva poleg vodstva občine in občinske uprave vsestransko podpirajo družina Rajter, družina Dvoršak, družina Simonič in še nekateri. Kot pravi predsednica društva, v občini Sveta Ana skoraj ni domačije, iz katere ne bi v preteklosti vsaj en član aktivno deloval v domačem kulturnem društvu. Kulturno društvo uspešno sodeluje tudi z gasilci, društvom kmečkih deklet in žena, društvom vinogradnikov, s čebelarji in z drugimi društvi v občini.

Pripravijo veliko kakovostnih kulturnih prireditev
V normalnih letih, ko še ni bilo covida-19 in z njim povezanih omejitev zbiranja in druženja ljudi, je Kulturno društvo Sveta Ana pripravilo vsako leto od osem do deset večjih prireditev, s krajšimi kulturnimi nastopi pa so obogatili tudi prireditve drugih društev. Tako kulturno društvo vsako leto pripravi proslavo ob kulturnem prazniku, prireditev ob občinskem prazniku, prireditve »Tu sem doma«, »Za domače po domače« in »Rej pod lipo«, dva večera smeha v pustnem času, ki sta vedno odlično obiskana, letni koncert zbora in folklorni koncert in še bi lahko naštevali. Društvo vsako leto sodeluje tudi na območnih revijah, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, ker nastopajoči iz občine Sveta Ana praviloma dosegajo zelo lepe uspehe. Folklorna sekcija se je denimo v zadnjih štirih letih dvakrat uvrstila na državno tekmovanje, veliko uspehov pa so poželi tudi pevci. Med drugim so poželi velik uspeh v Tunjicah pri Kamniku, kjer so imeli v cerkvi Svete Ane koncert v čast čebelarju Petru Pavlu Glavarju. Ker je letos 30-letnica osamosvojitve Slovenije, so peli same slovenske pesmi in navdušili občinstvo. Dramska sekcija je pred kratkim na oder postavila komedijo Klobčič v režiji Marije Šauperl, s katero bo gostovala tudi drugod, med drugim tudi v Škofji vasi pri Celju.
Za to, da tako uspešno nastopajo, morajo člani vseh treh sekcij kulturnega društva skozi vse leto pridno vaditi, tako da kulturna dejavnost izpolnjuje velik del njihovega življenja. Pevski zbor vadi vsaj enkrat tedensko, pred nastopi pa večkrat tedensko po dve do tri ure. Tudi člani folklorne in dramske sekcije ne vadijo nič manj.

Suzano Breznik Rejak je v občino Sveta Ana z rodnih Prevalj na Koroškem in iz Maribora, kjer je med študijem spoznala sedanjega moža Martina, pripeljala ljubezen. Dom sta si ustvarila v Rožengruntu, kjer vzgajata pet otrok: Jurija, Jakoba, Celestino, Ano Katarino in Evelino. Poleg ljubezni pa je Suzana Breznik Rejak, ki je profesorica slovenskega jezika, hkrati pa še diplomirana medicinska sestra in magistrska študentka na visoki zdravstveni šoli, v osrčje Slovenskih goric prinesla tudi visoko narodno zavest, tako značilno za Slovence z obeh strani slovensko-avstrijske meje na Koroškem, ki so bili v preteklosti izpostavljeni grobi raznarodovalni politiki.
Visoko narodno zavest in zavzetost za kulturo, ki jo izžareva Suzana Breznik Rejak, so v občini Sveta Ana hitro opazili ter jo že po dobrih petih letih bivanja v občini izvolili za predsednico kulturnega društva. Kot pravi, je pred njo društvo uspešno vodil Aleksander Šijanec, pred njim pa Bernarda Potočnik, Jože Križan in drugi.

Se bodo v osrčje Slovenskih goric vrnile narodne noše?
Predsednica kulturnega društva pa ne povezuje in vodi samo članov društva, temveč kot voditeljica izvrstno povezuje tudi mnoge prireditve. Ob takšnih priložnosti se rada obleče v narodno nošo, kar je na Koroškem običajno.

»Na prireditvah sem običajno oblečena v štajersko narodno nošo. S tem, da si nadenemo narodno nošo, izražamo svojo narodno zavednost. Včasih se mi zdi, da je te na Koroškem, kjer so bili Slovenci skozi zgodovino bolj ogroženi, več kot v Slovenskih goricah. Meni pa se zdi, da moramo biti ponosni na svoje korenine in na svojo etnološko in kulturno dediščino, kar vključuje tudi spoštovanje do materinega jezika in do vseh ljudi. Zato sem si že naročila tudi koroško narodno nošo, ki se razlikuje od štajerske. Narodne noše za Sveto Ano je raziskala dr. Marija Makarovič. Na Štajerskem ženske niso nosile avbic, temveč samo rute, bodisi na glavi ali čez rame. Moški na Štajerskem pa so imeli modre predpasnike oziroma šürce, ki jih mnogi na prireditvah še danes radi nosijo.«

Čeprav je Suzana Breznik Rejak že prava Slovenjegoričanka, še vedno, ko govori, rada zavije po koroško. Prepričana je, da različni dialekti slovenski jezik bogatijo in ne obratno. Zato jo veseli tudi, da imajo v Kulturnem društvu Sveta Ana člane iz drugih občin in celo regij. »Če so se v naše sekcije vključili ljudje od tako daleč, to samo dokazuje, da smo zares dobri,« pravi.

Poklon kulturnim ustvarjalcem v minulih 95 letih
Sicer pa je Kulturno društvo Sveta Ana eno najstarejših v kraju. Sredstva za postavitev Katoliško prosvetnega doma so prebivalci na pobudo tedanjega župnika Franca Letonje začeli zbirati že leta 1924, dogradili pa so ga leta 1926.  
Pred kratkim je Kulturno društvo Sveta Ana pripravilo veliko prireditev ob svoji 95-letnici, ki je potekala pod pokroviteljstvom in ob navzočnosti predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter ob sodelovanju dveh Prešernovih nagrajencev za življenjsko delo – Toneta Partljiča in Ferija Lainščka. Je bilo takšno prireditev težko pripraviti? »Vsi smo zelo garali,« pravi Suzana Breznik Rejak. »Verjamem, da smo se s to prireditvijo dostojno poklonili tistim, ki so v Kulturnem društvu Sveta Ana delovali v minulih 95 letih.«

In kakšne načrte imajo v društvu? Kot pravi njegova predsednica, na področju investicij načrtujejo popravila nekaterih instrumentov, okrepiti pa želijo tudi sodelovanje s kulturnimi društvi iz drugih občin v Sloveniji. »Radi bi izdali tudi pesniške zbirke Danijelu Ferlincu, Mariji Ferk in še komu. Predvsem pa razmišljamo o pripravi monografije o Kulturnem društvu Sveta Ana, ki bi jo izdali ob njegovi 100-letnici. Seveda pa je najbolj pomembno, da društvo oziroma njegove sekcije tudi v prihodnje delujejo tako kakovostno in uspešno kot doslej,« pravi Suzana Breznik Rejak.