V Voličini so ob osrednji slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti podelili priznanja zaslužnim posameznikom, ki s svojim trudom prispevajo k razvoju kraja ter s prostovoljnim delom lajšajo vsakdan skupnosti v težkih okoliščinah, obenem pa ime svojega kraja ponesejo širše.

Ob gromkem aplavzu je priznanje Krajevne skupnosti prejela Suzana Vogrin, ali Zanika, kakor jo kličejo domačini, v dramski skupini KTD Selce sodeluje že od samega začetka. Večkrat v glavni, kdaj pa kdaj pa tudi v stranski vlogi, je z izjemnim čutom za doživeto odigrane vloge poskrbela za smeh v dvoranah Njen talent in posebnost so javno potrdili tudi na letošnjem festivalu Linhartovo srečanje, kjer je za vlogo Ane Krušnik v komediji Ana Krušnik ne gre v dom prejela priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo. Poleg uspešnih odrskih podvigov je Suzana tudi nepogrešljiv del ekipe iz zaodrja, saj je marsikateri kostum, ki ga vidite na igralcih in pevcih KTD Selce, nastal izpod njenih veščih šiviljskih rok.

Jože  Rojko iz Spodnje Voličine je že od mladih let aktiven član Rdečega križa.  Predan prostovoljec in krvodajalec. Tri desetletja aktivno deluje kot član krajevnega odbora. Veliko pomaga tudi pri akciji Sosed sosedu, družinam v stiski in je krvodajalec. Jože je človek z velikim srcem, ki prostovoljno, brez pričakovanj zase pomaga drugim.  S priznanjem mu izrekajo zahvalo za nesebično in požrtvovalno prostovoljno delo.

Med nami so ljudje, ki rešujejo življenja, delajo prostovoljno, a zanje morda ne bomo nikoli slišali. Morda so to naši sodelavci, svojci, sosedje, ki jih vsak dan srečujemo, morda neznanci, ki jih nismo ali jih ne bomo nikoli srečali. So neopazni heroji.

V Krajevni organizaciji Rdečega križa Voličina je Roman Šilec iz Zgornje Voličine  dejaven že več kot 40 let, je član upravnega odbora, prav tako je mnogokrat daroval kri. S svojim zgledom, prostovoljnim delom, zavestjo, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota, prispeva k razvoju prostovoljstva in širi pozitivne vrednote. Prizadeval si je tudi za razvoj kraja, zlasti Zgornje Voličine, saj je bil  v preteklosti več let član sveta krajevne skupnosti, združeval in povezoval je ljudi  in sodeloval pri različnih aktivnostih. Za uspešno prostovoljno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa si je prislužil priznanje krajevne skupnosti.

Če bi domačine iz Voličine povprašali, naj imenujejo prostovoljca, bi gotovo navedli gospoda Romana Marina iz Zgornje Voličine. Tudi tisti, ki ga osebno ne poznajo, vedo, da je to človek, ki  veliko energije in prostovoljnega dela nameni  ljudem in skupnosti. Kot dolgoletni prostovoljni gasilec, član PGD Voličina, več kot 20 let poveljnik in aktiven član Krajevne organizacije Rdečega križa Voličina, kjer dela že več kot 40 let. Romana odlikuje socialni čut, srčnost in požrtvovalnost. Ima izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilskega društva  in požarnega varstva, zato so mu podelili priznanje krajevne skupnosti.

Zgodba gostilne  Fekonja  sega v leto v leto 1970, ko se je z gostinstvom začela  ukvarjati Brigita Fekonja. Skupaj z možem sta  hlev in avtobusno postajališče preuredila v lokal Brigita. Po tridesetih letih je gostinstvo prevzel sin Boštjan in tako leta 2000 odprl vrata Gostilne in pizzerije Vinska trta. Z ženo Petro, sinovoma Alexom in Teom nadaljujejo družinsko tradicijo. Gostilna  Vinska trta je gostinski hram, kjer se je za omizji spletlo veliko zgodb, raznih doživetij, ki ji dajejo dušo in domačnost. V času, ko sodoben, hiter  način priprave hrane in postrežbe  jemlje mesto tradicionalni kulinariki, Gostilna Vinska trta ohranja in izboljšuje tradicijo, dobre domače, družinske gostilne, s kakovostno kulinarično ponudbo, kjer je gost dobrodošel in spoštovan. Gostilna Vinska trta  Boštjan Fekonja s.p. je prejela priznanje za  dolgoletno uspešno poslovanje in  za ohranjanje tradicije gostoljubne domače gostilne.

265 let organiziranega šolstva v Voličini priča, da so v teh krajih že nekdaj živeli ljudje duhovnih širin, ki so bili korak pred svojim časom in so v  razmerah, ki znanju, svobodomiselnosti, pravicam običajnih ljudi, niso bili naklonjeni, ustanovili šolo. Šola je obstala, ni le stavba, ali del državnega in družbenega sistema, ampak  temelj življenja v kraju, ki mu zagotavlja prihodnost in razvoj. Standardi, ki jih dosega in si jih postavlja Osnovna šola Voličina so visoki, kar se odraža tudi v delu in učnih uspehih učencev. Učenci posegajo po priznanjih iz različnih predmetnih področjih, redno se uvrščajo na regijska, pa tudi državna srečanja. Izbrani  so bili za naj športno šolo Slovenskih goric. Zagotovo so zanesljiv pokazatelj znanja učencev in s tem strokovnega in prizadevnega dela učiteljev rezultati pri nacionalnem preverjanju znanju. V zadnjih letih so učenci 9. razreda v povprečju pri vseh predmetih, dosegli boljše rezultat kot njihovi vrstniki na nivoju Slovenije. Šola je odprta za nove ideje, pobude, dobro sodeluje s starši, krajem, društvi, občino in drugimi organizacijami, za javnost pripravljajo številne kvalitetne in  zanimive kulturne prireditve. Učencem nudijo kvalitetno in pestro ponudbo interesnih dejavnosti. Omeniti velja bogato založniško dejavnost, saj so izdali že več knjig in tako pomembno prispevajo k dokumentiranju zgodovine Voličine, šole, društev, krajevnega utripa v preteklosti in sedanjosti.  Od  leta 1999 izdajajo šolsko glasilo Šolarček. Krajevne skupnosti Voličina in Občine Lenart si  brez Osnovne šole Voličina ni mogoče zamisliti. Zato si ustanova in ljudje v njej za številne pomembne dogodke,  doprinose v preteklosti in sedanjosti, za izobraževanje in vzgojo številnih  generacij, prispevek k družbenemu in kulturnemu napredku kraja  ob 265. obletnici delovanja vsekakor prislužili priznanje krajevne skupnosti.