Okoli 1. novembra, slovesnega in zapovedanega praznika vseh svetih, ki mu laično rečemo, kar dan mrtvih, množično nakupujemo cvetje in sveče ter urejamo grobove naših bližnjih.

Dan spomina na mrtve pa je na Slovenskem povezan tudi z zanimivimi šegami, med drugim s pobiranjem kruha po hišah.

Na dan vseh svetih, ponekod tudi na dan vernih duš (2. november) so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi pekovskimi izdelki. Te kruhke so po nekaterih krajih imenovali prešice, vahtiči, krapci drugod pa kar hlebčki. To šego ponekod ohranjajo še danes, v preteklosti pa je bila v veljavi ponekod na Tolminskem. Etnologi so to povezali s predkrščansko dobo, ko so se duše rajnih vračale na ta svet in duše rajnih bi v tej navadi predstavljali reveži. V krščanstvu pa bi to lahko povezali s tem, da so reveži in otroci darove sprejeli zato, da bodo v zameno molili za duše rajnih, ki še trpijo v vicah. 

Ponekod drugje po Sloveniji pa so gospodinje te hlebčke, ki so jih pripravile iz različnih vrst moke, delile pred pokopališči in pred cerkvami, kar spominja na obdarovanje duš iz preteklosti, ko so jim na predvečer vseh svetih na mizi puščali jedi in pijačo.

Tudi drugod po svetu se spominjajo umrlih. V Mehiki kar dva dni, na predvečer okrasijo grobove, naslednjega dne pa postavijo pokojniku oltar in nanj položijo njegove najljubše reči, celo hrano in pijačo. Na Filipinih pa se pokojnikov spominjajo celo s plesom.