Zajetna knjiga župnijskega upravitelja župnije sv. Andraž v Slovenskih goricah Mirka Krašovca o krivično omadeževani Nadškofiji Maribor
Avtor je knjigo z naslovom Zarota Judežev izdal v samozaložbi. Njen urednik je akademik prof. dr. Jože Krašovec, oblikoval pa jo je Matija Jemec, ki je poskrbel tudi za prelom. Vsebinska osnova knjige so obsežna dokumentacija, osebne izkušnje pisca, prispevek nadškofa dr. Franca Krambergerja, spoznanja vatikanskega izvedenca msgr. Milana Simčića in strokovne ugotovitve priznanih ekonomistov in pravnikov o veliki globalni ekonomski in finančni krizi v letih 2008–2012. Krizno stanje je omogočilo zaroto judežev, da so s sistemsko korupcijo, medijskim zavajanjem javnosti in demoniziranjem gospodarjenja pred nastopom krize izvedli rop stoletja. Zavedena javnost je laž sprejela za resnico in se odzvala s krivičnimi obsodbami grešnih kozlov. V civilni in cerkveni sferi so odpovedale dobronamernost, solidarnost in preudarnost. Judeži so krizo in to stanje duha zlorabili in izsilili stečaj Zvonov. S tem so močno oškodovali Nadškofijo Maribor in 35.427 malih delničarjev ter povzročili nezaupanje do Cerkve. Zato knjiga izpolnjuje moralni dolg do krivično omadeževane Nadškofije Maribor in do razočaranih, izdajalsko ogoljufanih delničarjev.

Knjiga razkriva metode in organizacijo lobijev iz ozadja sistemske korupcije pri ropu slovenskega premoženja v rokah Nadškofije Maribor ter malih vlagateljev Zvonov ena in dva. Iste metode so uporabili tudi pri »sanaciji« bank. Finančni »morski psi«, kot so jih imenovali mediji, so najprej izsilili uradno cenitev vrednosti, je o knjigi zapisal zaslužni profesor mariborske Univerze prof. dr. Peter Glavič. Zaslužni profesor mariborske Univerze prof. dr. Ludvik Toplak pa je o knjigi zapisal,  da ima sojenje avtorju knjige Zarota Judežev, Mirku Krašovcu, in Nadškofiji Maribor vse elemente medijskega sojenja: javna obtožba brez dokazov, manipuliranje z množico, nepravično sojenje in medijski linč. Judeži v tej zaroti so namreč preusmerjali pozornost in ljudski gnev od resničnih finančnih postopkov v bankah k institucijam Cerkve in nekaterim posameznikom v njej, ki so sledili ekonomski teoriji in splošni bančni praksi.