Lenart je mesto, ki raste, diha in živi z vsakodnevnim utripom Slovenskih goric. A ta utrip je v zadnjih letih vedno bolj ujet med pločevino, kolone in nenehen občutek, da prometna infrastruktura že dolgo ne dohaja resničnih potreb. Kdor se v dopoldanski ali popoldanski konici zapelje skozi središče Lenarta, dobro ve, da je nekaj narobe. Kolone vozil so stalnica, krožišča, še pred leti označena za »premajhna«, pa so pogosto zapolnjena do zadnjega centimetra. Ta zgodba ni nova. Je dolga, prepletena s političnimi odločitvami, državnimi načrti, lokalnimi pobudami, civilnimi nasprotovanji. Če želimo razumeti, zakaj Lenart še vedno nima obvoznice se moramo vrniti na začetek.

Zgodba lenarške obvoznice oziroma navezovalne ceste seže v čas umeščanja pomurske avtoceste v prostor. Ko se je okoli leta 2000 sprejemal državni lokacijski načrt (DLN), je bila severna obvoznica sestavni del projekta. Prometni tokovi so bili že takrat tako močni, da je bilo logično iskati rešitev, kako centru mesta Lenart odvzeti tranzitni promet, ker avtocesta ne bo dovolj. Zarisana je bila trasa za obvoznico, ki bi iz smeri Lormanja peljala mimo pokopališča in po severnem robu naselja vse do industrijske cone in bi morala biti zgrajena pred avtocesto.

V času sprejemanja DLN se je zgodil zaplet.

Na trasi obvoznice je bil zaščiten objekt kulturne dediščine, kar je pomenilo, da je projekt obvoznice padel v vodo. Avtocesta se je kljub temu leta 2008 odprla, Lenart pa je ostal brez obvoznice. Na izvozu Lormanje je ostal le petmetrski odsek, kot opomnik na nekaj, kar bi lahko bilo. Z menjavo občinskega vodstva je bilo jasno, da Lenart potrebuje obvoznico ali razbremenilno cesto. A Direkcija za ceste je bila jasna, zdaj imate avtocesto, navezovalne ceste ne potrebujete. Odgovorni na občini so zahtevali štetje prometa, ki ga je izvedla direkcija in rezultati so bili nedvoumni, prometne obremenitve skozi mesto Lenart so ostale velike.

Čez čas se je ponovno oglasila civilna iniciativa

Ko je država vendarle nakazala možnost ponovne oživitve prvotnega projekta, se je oglasila civilna iniciativa. Domačini so razumljivo nasprotovali trasi, ki je bila zasnovana kot mestna ulica in bi potekala tik ob hišah, skozi gosto poseljena območja. Občina je njihove argumente sprejela. Tako je nastala ideja o popolnoma novi zasnovi obvoznice, ki bo promet učinkovito prevzela, mesto razbremenila in hkrati ne bo posegala v dvorišča in zasebna življenja ljudi.

Nova trasa obvoznice tik pred umestitvijo v prostor

Začel se je zahteven, birokratsko dolg in strokovno poglobljen postopek priprave občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta je moral upoštevati najrazličnejše vplive - od gospodarskih, okoljskih, socioloških, naravovarstvenih do prometnih. Šlo je za postopek, ki ga je država ocenila kot učinkovitejšega, če ga izvede občina sama, v sodelovanju z ministrstvi.

Nova trasa obvoznice, ki je danes tik pred formalno umestitvijo v prostor, bo potekala precej bolj severno kot prvotna. Izvoz z avtoceste pri Lormanju ostane na istem mestu. Nato se cesta odmakne od naselja in se v loku približa Črnemu lesu, kjer prečka dolino Globovnice s 500-metrskim viaduktom. Od tam se naveže na cesto za Jurovski Dol. Trasa se nadaljuje v dolino reke Velke do že zgrajenega krožišča na cesti proti Sveti Ani ter se na koncu priključi v industrijsko cono Lenart pri krožišču z Ovtarjem. Obvoznica bo Lenartu vrnila prometno pretočnost, ob tem pa prinaša tudi druge koristi - od manjše gneče, kar pomeni manj hrupa, manj onesnaženja in varnejše pešpoti za šolarje. Industrijska cona bo pridobila kakovostno prometno povezavo na avtocesto, kar je pomembno, saj mesta, ki nimajo pretočne prometne infrastrukture, so mesta, ki težko načrtujejo prihodnost.

Kot je povedal župan mag. Janez Kramberger, pričakujejo, da bo OPN sprejet v kratkem, in kar se obvoznice tiče, bodo izpolnjeni pogoji za pripravo podrobnega prostorskega načrta, projektiranje, odkup zemljišč in potem končno izgradnjo obvoznice. Kdaj se bo gradnja pričela, težko predvidevamo, izkušnje pa kažejo, da ima pripravljen projekt precej več možnosti, da pride do izvedbe je optimističen župan mag. Kramberger.

Imamo zaščiten objekt, nimamo pa obvoznice, lako bi bilo drugače

Če tisti objekt ob Cmureški cesti pred dvajsetimi leti ne bi bil zaščiten, bi Lenart obvoznico verjetno že imel. Morda bi bila postavljena skupaj z avtocesto, morda nekaj let kasneje, a mesto bi danes dihalo drugače. Kolone bi bile krajše, promet bolj pretočen, živci voznikov manj napeti. A preteklosti ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo prihodnost.

S črno barvo je narisana trasa stare lenarške obvoznice (Varianta A), z rdečo barvo pa trasa nove lenarške obvoznice (Varianta B).