Svoboda izražanja je ena najvrednejših in najpomembnejših temeljnih pravic v vsakem demokratičnem sistemu. Gre za pravico posameznika, da prosto izraža svoja mnenja, prepričanja, ideje in stališča brez strahu pred preganjanjem ali kaznovanjem. Ta pravica zagotavlja odprt dialog, razvoj družbe in možnost kritike oblasti. A kljub vsem tem zagotovilom in zaščiti se vedno znova poraja vprašanje: kje se konča svoboda izražanja, ko začne ogrožati pravice drugih?

Ob gledanju zadnje seje lenarških občinskih svetnikov sem se ravno to spraševal. Občinski svetnik, ki je znan po svojem črnobelem pogledu na svet županu očita, da ne kontrolira medijev in od njega zahteva naj pojasni zakaj neki medij ni objavil napovedi martinovanja v Lenartu. Naš časopis imenuje občinsko trobilo, žali urednika, izdajatelja in tudi posredno sodelavce, ki se skupaj trudimo, da naredimo kvaliteten časopis. Govori o občinskem glasilu, mi pa izdajamo časopis, ki nastaja po novinarskih standardih. Verjamem, da si politiki želijo občinsko glasilo v katerih je 25 krat v eni številki naslikan župan in občinski svetniki, kot učenci ob zaključku šolskega leta. Svetnik očitno pozablja, da časopis utvarjamo novinarji z nekaj desetletnimi izkušnjami v medijih in ravno zato ne nasedamo njegovim všečnim pobudam volilcem. Spoštovana kolega niso vsak dan volitve, zdaj je čas za realizacijo obljub! Vem, da bo na naslednji seji imel spet monolog o Kreativni Pika d.o.o., ki izdaja časopis nad katerim občina nima kontrole. Spoštovani, dokler bo v uredništvu napisano ime Zmago Šalamun ga tudi ne bo imela, ker novinarji smo pri svojem delu neodvisni.

Spoštovani svetnik, novinarji nismo javne osebnosti in veste zato mi ne rabimo viseti z dreves, s panojev in volilce prepričevati, kaj vse bomo naredili za njih. Ne rabimo biti vsem všeč zato smo lahko realni. Vi, kot politik, pa to morate, sedaj še bolj, če boste poskusili uresničiti vaše mokre sanje glede županskega stolčka. Nič nimam proti, samo od vas pričakujem kulturni dialog. Mogoče na naslednji seji predstavite koliko so do sedaj znašale vaše sejnine in kaj ste za to naredili, ker tako radi objavljate neke seštevke in z njimi zavajate javnost. Ne spomnim se projekta, ki bi ga vodili, spomnim pa se vas po nerganju in blatenju posameznikov pri pobudah in vprašanjih. Spoštovani gospod premislite o svojih nastopih, mogoče pa boste ugotovili, da ste v želji po politični karieri šli predaleč.

Še bolj zakrbljujoč je drugi občinski svetnik, ker pri njem res nisem uspel ugotoviti ali ne razume ali pa namerno zavaja, mogoče mu pa tako narekuje umetna inteligenca. Govori neumnosti in vidi se, da je pod vplivom njegovega liderja in samooklicane novinarke s katerima sodeluje z roko v roki pri dikreditaciji posameznikov, ki pošteno delamo.

Najbolj zaskbljujoča je njegova izjava: »Osebno menim, da mora občina imeti škarje in platno v rokah, kaj se v teh novicah piše ... Notri sodijo samo zadeve, ki so strogo v zvezi z občino.« Spoštovani svetnik, nekdo, ki prisega na demokracijo, kaj takega ne more izreči, če pa že izreče, pa bi v normalni družbi moral takoj odstopiti, saj človek v poklicu, kot ga on opravlja ne more imeti tako zamegljenega pogleda na pravila medijske krajine. Svetnik v nadaljevanju primerja preložen A3 list iz sosednje občine na katerem občane obveščajo o dogajanje, skratka Informator, kar je pravilno, ni vpisan v razvid medijev, saj občinska glasila niso mediji. V nadaljevanju izračunava, da bi to občino letno stalo 6.600 evrov za 2.200 gospodijstev v občini. Sramota, da niti ne ve koliko gospodinjstev ima občina od katere prejema sejnino. Občina Lenart ima dobrih 3.000 gospodinjstev, ker v občino Lenart, še spada tudi KS Voličina in to ve tudi ChatGPT, če ravno zataji pri odvodnjavanju v lapor.  Tako smo že na 9.000 evrov samo za tisk, kje so še stroški priprave, lektoriranja, oblikovanja in poštnine. Še en dokaz več, da se na občinskem svetu razpravlja o stvareh, ki so volilcem všeč in nimajo veliko skupnega z realnostjo, ali v tem primeru gre za neznanje ali zavajanje presodite sami.

Res je, da gospod upravlja poklic, ki ga v tem trenutku lahko vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe, žal pa v novinarstvu ni tako in žal vsak ne more biti novinar. Pri tem poklicu je potrebna hrbtenica, ki je še kako pomembna pri opisanih napadih.