Najvažnejši ostanek srednjeveške judovske dediščine na Slovenskem
1.aprila 2001 je bila po večletni obnovi odprta nekdanja mariborska sinagoga, ki je najvažnejši ostanek srednjeveške judovske dediščine na Slovenskem. Mestna občina Maribor jo je kot njena lastnica predala v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Maribor, ki je začel snovati njene izvirne vsebinske podlage. Temeljni program, ki sta ga določala narava objekta in njegova zgodovina, je bil od samega začetka program ohranjanja, negovanja in prezentacije judovske kulturne dediščine na ozemlju današnje Slovenije. Sprva programa muzejsko - dokumentacijskega centra niso mogli ustrezno in podrobneje definirati (Uprava za kulturno dediščino Republike Slovenije je ocenila, da bi bila definicija »Center judovske kulturne dediščine» malo preambiciozen in bi bila definicija muzejsko informativnega središča dovolj), medtem ko so v segmentu javnih kulturnih programov sprejeli prevladujoče mnenje stroke, da naj bodo kulturni programi vsebinsko raznoliki, kakovostni in tematsko občasno prilagojeni prezentaciji judovske kulturne dediščine in aktualne kulturne ponudbe iz države Izrael oz. judovskih ustvarjalcev iz Evrope in ZDA. Ta programski sklop se je že konec leta 2001 uspešno uveljavil in so ga kasneje dograjevali. Za vsebinsko podobo je skrbel tudi posebni strokovni programski odbor, ki ga je vodil prof. dr. Bruno Hartman. Vse to je pripomoglo, da je bil leta 2011, ob desetletnici odprtja, ustanovljen samostojni Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Maribor je bil v srednjem veku izredno pomembno judovsko gospodarsko, kulturno in duhovno središče na evropski ravni. Tudi zaradi tega nespornega dejstva predstavlja sinagoga v mestu ob Dravi v primerjavi z drugimi materialnimi spomeniki judovske kulture na Slovenskem specifični primer, saj ne samo da je bolj monumentalna od na primer judovskega pokopališča v Rožni dolini pri Gorici ali lendavske sinagoge iz 19. stoletja, ampak predstavlja spomenik iz edinega obdobja, v katerem je bilo judovsko prebivalstvo prisotno skorajda v vseh pomembnejših slovenskih srednjeveških mestih od Koroške, Štajerske do Kranjske. Lahko rečemo, da je mariborska sinagoga edinstven arhitekturni spomenik največje judovske skupnosti v zgodovini Slovenije, ki je bila v srednjem veku pomembna za celotno srednjo Evropo. Z dodatnimi arheološkimi in drugimi raziskavami bi se lahko pod sinagogo in v njeni bližini locirali še drugi, verjetno starejši primeri judovske materialne prisotnosti iz tega časa, kar bi mariborsko sinagogo lahko spremenilo v neodvisni muzejski kompleks.
O pomenu mariborske sinagoge govorijo zgodovinski dokumenti, po katerih je bila nekaj časa celo sedež vrhovnega rabinata za Koroško, Štajersko in Kranjsko. V njej je kot eden svetovno znanih učenjakov deloval tudi znameniti Israel ben Petachia Isserlein (1390–1460). V Mariboru je bil rabin Notranje Avstrije 23 let in se je v mesto priselil leta 1427. Njegove odločitve so še danes uporabne v rabinskem pravu, Isserleinova dela pa nam nudijo enkraten vpogled v srednjeveško judovsko življenje v širšem evropskem prostoru. Slovensko zgodovinopisje ga doslej še ni celovito obdelalo in predstavilo. Po zaslugi Sinagoge je bil v letu 2012 predstavljen kot pomembna mariborska zgodovinska osebnost in se je znašel v knjigi o znamenitih Mariborčanih.
Sinagoga Maribor je kot del ohranjenega starega jedra ob nekdanjem mestnem obzidju tik nad reko Dravo izredno zanimiva za številne turiste, med katerimi je vsako leto tudi veliko Judov, največ iz Izraela in ZDA.
