
Ko pes ni več “le pes”
20 april 2026ustvaril Nina Zorman

Namesto lesne biomase obstoječi obnovljivi viri
17 april 2026ustvaril Senka Dreu

Zelena luč za ozelenitev središča mesta
14 april 2026ustvaril Senka Dreu
Domovinsko društvo generala Maistra iz Maribora pod vodstvom predsednika Aleša Ariha nadaljuje dolgoletno tradicijo praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Tudi letos bodo namreč na Prešernov dan organizirali krajši izlet po Sloveniji in si ogledali dve kulturni znamenitosti. Najprej grad v Slovenski Bistrici in nato še kartuzijo Žiče. Letošnji izlet bo že dvajseti po vrsti.
Grad v Slovenski Bistici je prvič pisno omenjen leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškem (od leta 1286 je bil koroški vojvoda). Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so leta 1355 oddali mesto in grad Slovenska Bistrica v zastavogospodom Walsee, od 1368 pa Celjskim grofom. Posest je ponovno postala deželnoknežja leta 1456. Leta 1587 je grad in mesto kupil Hans Vetter, leta 1717 pa so grad kupili Atemsi, ki so ostali lastniki do konca 2. Svetovne vojne. Zadnji lastniki - Attemsi, so po letu 1717 notranjost gradu predelali: grad so opremili s poslikanim stopniščem, Marijino kapelo in razkošno viteško dvorano. Danes je v gradu več razstav, tudi Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, slovi tudi po grajski kuhinji in grajski vinoteki.
Žička kartuzija je skrivnostna lepotica, ki stoletja buri duhove. Enkrat med že skoraj pozabljenima letoma 1160 in 1165 je štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski, ki je rad obiskoval Slovenske Konjice, v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika ukazal zgraditi domovanje francoskih kartuzijanov. Kartuzijo Žiče je z ustanovn listino iz leta 1165 potrdil njegov sin Otokar IV. Štajerski. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v srednji Evropi in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v Franciji in Italji. Vse od nastanka Žička kartuzija zbuja posebno energijo: tam vladata spoštljiva spokojnost in poosebljeni mir. Vsak obisk tega vrhunskega in redkega kulturno-zgodovinskega spomenika je enkratno doživetje. Ima izredno bogato zgodovino, ki je zaznamovala tudi njegovo okolico v »dolini miru«. Obiskovalci vedno z zanimanjem prisluhnejo tudi strokovni razlagi o njeni obnovi in urejanju.
Na samostanskem dvorišču bodo mariborski Maistrovci izvedli krajši kulturni program, druženje s praznovanjem kulturnega praznika pa bodo sklenili v pohorski gostilni Brbre, kjer se bodo okrepčali z domačo pohorsko hrano.