V vasi Sp. Verjane v občini Sv. Trojica je lepo ohranjena kapela Sv. Ane. Kdaj točno so jo zgradili, ne ve nihče od zdajšnjih vaščanov. Na njej je sicer letnica 1880, a najbližja soseda Fanika Družovec je povedala, da je kapela zagotovo starejša. Vaščani zanjo lepo skrbijo in jo tudi vzdržujejo, saj je ne samo ostanek kulturne dediščine, pač pa del njihove bogate zgodovine.
Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen in molitev. K sveti Ani so se po pomoč zatekale matere in nerodovitne žene, ki so videle svoje najvišje dostojanstvo v materinstvu. Priporočajo se ji za srečno poroko in skladen zakon. Žene se ji posebej priporočajo za srečen porod in za blagoslov otrok. Je zavetnica mater in vdov. Pri nas je bila sveta Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro, zato so ji posvečali pokopališke cerkve in kapele. Legenda pripoveduje, da je Ana še videla malega Jezusa, ko se je s starši vrnil iz Egipta po smrti kralja Heroda. Njeno dušo so angeli odnesli v Abrahamovo naročje; v nebesa jo je z drugimi dušami vred ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.
Sveto Ano so na Vzhodu častili že v najzgodnejših letih krščanstva. Njej na čast je zgradil veličastno cerkev v Carigradu cesar Justinijan I. leta 550. Anino čaščenje je kmalu doseglo tudi Zahod in doživelo višek v poznem srednjem veku. Leta 1378 je papež Urban VI. odobril praznik svete Ane na Angleškem. Leta 1584 je papež Gregor XIII. njen god 26. julija določil za cerkveni praznik. V Slovenskih goricah je najbolj znana njena cerkev pri Sv. Ani.
Sv. Ana je tudi zavetnica proti nevihtam. Okoli Aninega praznika je že od nekdaj veliko neviht, groma in strel in zato ni naključje, da so se ji priporočili v varstvo tudi kmetje v Sp. Verjanah. Nevihte so jim nekoč pogosto nagajale in podivjana reka Drvanja jim je večkrat odnesla odkos sena ali otave. Zato njena kapelica simbolno vas varuje tudi še danes, čeprav je v njej le še za prgišče nekdanjega blišča pomembne kmetijske vasi. K sreči je le ostalo nekaj mlajših prebivalcev, ki so si zgradili lepa domovanja in tako ohranili življenje v tem delu slovenskogoriškega podeželja.
