NAVDUŠEN SLOVENSKI NARODNJAK

Letos mineva 155 let od njegove smrti - Mlade je znal vzgajati za ljubezen do slovenskega jezika

Lovro Vogrin se je rodil 6. avgusta leta 1809 v kmečki družini očetu Jakobu in materi Mariji v Sp. Senarski v župniji Sv. Trojica in v današnji Občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Osnovno (ljudsko) šolo je obiskoval pri  Sv. Trojici, gimnazijo pa v Mariboru. V Gradcu je leta 1831 odlično končal dvoletni licej in leta 1835 teološko fakulteto.

V jeseni leta 1829 je Vogrin odšel v Gradec na dveletni licej. Tam se je družil s poznejšimi pomembnimi možmi kot so bili Stanko Vraz, dr. Štefan Kočevar, dr. Anton Murko Oroslav Caf in Jožef Muršec in postal navdušen narodnjak. Ko je z odličnim uspehom končal licej, je vstopil leta 1831 v graško bogoslovje. Leta 1835 je bil imenovan za kaplana mariborske mestne župnije, čez tri leta pa je bil poklican za adjunkta bogoslovnih študij v Gradec. Po več ur dnevno je poglabljal in ponavljal z bogoslovci njihove učne predmete in je skoraj eno šolsko leto nadomeščal še profesorja na izpraznjeni stolici dogmatike na bogoslovni fakulteti. Slovenskim bogoslovcem je vlival ne samo ljubezen do poklica, marveč tudi do maternega jezika. Bil jim je v malem to, kar Slomšek celovškim. Med službovanjem v Gradcu je bil Vogrin leta 1838 med prvimi člani Slovanske čitalnice. Bogoslovce iz Slovenskih goric, s Kobanskega in z Dravskega polja je vzgajal v ljubezni do materinega jezika, jih vadil v slovenskem govorništvu, jim posojal slovenski tisk.

Leta 1845 je prevzel župnijo Mala Nedelja, kjer je bil narodni buditelj in je na veliko zbiral podpise za Zedinjeno Slovenijo. Leta 1853 je bil prestavljen k Sv. Juriju ob Ščavnici. Tam je bil župnik in okrožni dekan. Leta 1859 je škof Anton M. Slomšek Vogrina imenoval za  konzistoralega svetnika, leta 1861 za kanonika in profesorja pastirne (pastoralne teologije) in katehistike. Oboje je predaval v slovenščini na bogoslovnem učilišču v Mariboru. Papež je zaslužnega dr. Vogrina na predlog škofa dr. Stepišnika imenoval leta 1868 za mariborskega stolnega prošta, a prav to leto je moral zaradi splošne oslabelosti pustiti profesuro. Umrl je že naslednje leto v Mariboru 11. decembra 1869 v starosti 60 let. Pokopan je v novi skupni grobnici zaslužnih mož v arkadah frančiškanskega pokopališča na Pobrežju.

Njegove rojstne hiše v Sp. Senarski ni več, saj je bila na njenem mestu zgrajena nova kmečka hiša, ki zdaj že leta prazna sameva. Najstarejši vaščani Sp. Senarske se še spomnijo pripovedi starih staršev, da je tod privekal na svet Lovro Vogrin. Morda se ga bodo kot zaslužnega moža ob 155 -letnici smrti spomnili tudi v Občini Sv. Trojica.