Znanega zbiratelja starin Feliksa Rajha je obnova starodavnega kolesa za ptujski muzej tako prevzela, da je začel izdelovati nova »starodobna« kolesa za ljubitelje starin.
V Cerkvenjaku je zopet mogoče videti slovita kolesa z velikim prednjim kolesom in zelo majhnim zadnjim kolesom, ki so kraljevala na ulicah razvitih evropskih držav v drugi polovici devetnajstega stoletja. Ponovno jih je začel izdelovati upokojeni podjetnik Feliks Rajh, ki je že od mladih nog zavzet zbiratelj starin ter ustanovitelj in lastnik Muzejske zbirke Cerkvenjak, ki jo razstavlja v znameniti Tušakovi vili v središču kraja. Ogleda si jo lahko vsakdo, ki svoj obisk najavi po telefonu 041 686 640 ali na e-naslov, ki je objavljen na spletni strani Občine Cerkvenjak.
Kolesa z velikim prednjim kolesom in majhnim zadnjim so začeli izdelovati v Angliji po tem, ko je Evgen Meyer v šestdesetih letih 19. stoletja izumil kolo z naperami oziroma »špicami«. Imenovali so jih »penny farthing« (po angleških kovancih – velikem »pennyju« in majhnem »fartgingu«), uporabljali pa so jih tudi pri nas.
»Ko mi je zgodovinar Aleš Arih iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož zaupal obnovo starega kolesa »penny farthing«, me je zamikalo, da bi takšno kolo izdelal tudi sam. To je poseben izziv, saj je izdelava velikega kolesa s špicami izredno zahtevna,« pravi Rajh, ki je postal samostojni podjetnik kovinske stroke že davnega leta 1983. V aktivni dobi je njegovo podjetje proizvajalo zahtevne kovinske izdelke za podjetja na domačem in tujih trgih, med drugim tudi za TBP iz Lenarta.
»Dokler sem bil še aktiven, za izdelovanje starin nisem nikoli našel časa, zdaj, ko sem v pokoju in čakam, da bo našo obratovalnico za menoj prevzel sin Tomaž, pa si lahko vzamem nekaj časa za svoje konjičke ter izdelam kaj za prijatelje in zbiratelje starin,« pravi smeje Rajh.
Tako Rajh v svoji sodobno opremljeni kovinski tovarnici ta čas izdeluje starodavna kolesa, ki jih s posebnim postopkom »postara«, poleg tega pa obnavlja tudi stare avtomobile, saj je član več društev starodobnikov oziroma oldtajmerjev. Trenutno obnavlja avtomobil Opel P2 iz leta 1938, ki je bil predhodnik znamenite Olimpije. »Konstrukcija tega avtomobila je še lesena,« pravi smeje Rajh, ki mu je ljubezen do zgodovine in starin v mladih letih vcepil znani cerkvenjaški pedagog, etnolog, slikar ter kulturni delavec in organizator Vlado Lorber.
Sicer pa je Rajh prvo novo starodavno kolo izdelal že v osemdesetih letih, takoj po tem, ko je obnovil staro kolo za ptujski muzej. Z njim se je po Ljubljani in Mariboru vozil predsedniški kandidat Ivan Kramberger iz Negove ter požel veliko pozornosti mimoidočih in širše javnosti. »Od takrat naprej me je že marsikateri zbiratelj starin vprašal, ali bi takšno starodavno kolo izdelal tudi zanj, pravi Rajh in dodaja, da za vsakodnevno vožnjo ta kolesa niso primerna, saj je kolesar na njem zelo nestabilen, zato so jim v starih časih rekli kar »kostolomci«. Zato Rajh teh koles ne proizvaja redno, temveč samo za prijatelje in zbiratelje, s katerimi si izmenjuje starine za svojo bogato muzejsko zbirko.
V muzeju Rajhovi predstavljajo več zbirk, od zbirk »Stara trgovina«, »Stari inštrumenti«, »Stara šola«, »Stare delavnice domačih obrti« in »Stare razglednice« do »Stare zeliščne lekarne in čajnice«, za katero skrbi Feliksova žena Vera, ki je uveljavljena zeliščarka.
Poleg starin ima Feliks Rajh še en velik konjiček – to je glasba. Že pred več desetletji je začel peti v Obrtniškem pevskem zboru v Lenartu in nadaljeval v oktetu v Desterniku, sedaj pa poje v mešanem pevskem zboru KD Cerkvenjak. Sodeluje tudi v kvartetu, ki občasno zapoje na kakšnem rojstnem dnevu ali drugi prireditvi, igra pa tudi v Prleškem kvintetu.
