Letos Osnovna šola (OŠ) Sveta Ana zaznamuje 225-letnico organiziranega šolstva v kraju. V tem času se je razvila iz skromne enorazrednice, nastanjene v leseni mežnariji poleg cerkve, v sodobno izobraževalno ustanovo, ki danes izpolnjuje vzgojno-izobraževalne cilje na visoki ravni. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z ravnateljem Aleksandrom Šijancem.

Začetki v leseni mežnariji

»Prva vrata šole v Sveti Ani so se odprla leta 1800 v preurejeni leseni mežnariji, sprva namenjeni prenočevanju duhovnikov,« je povedal ravnatelj in dodal, da je bil pouk enorazreden, prvi učitelj Tassel pa je opravljal tudi mežnarska opravila. Sprva so šolo obiskovali odrasli, ki so se učili osnov branja, pisanja in računanja. Kasneje so se jim pridružili tudi otroci, bilo jih je približno petdeset, ki pa so zaradi kmečkih opravil pouk obiskovali zelo neredno.

Poučevanje je temeljilo predvsem na verskih vsebinah. Uporabljali so knjige, kot sta katekizem in molitvenik, pogosto napisane v nemškem jeziku.

Prva zidana šola in širitev pouka

Leta 1816 je bila na mestu lesene mežnarije postavljena prva zidana šola, s pomočjo prostovoljnih prispevkov (in delom) župljanov in višje upravne enote. V njej je ena večja soba služila pouku, manjša pa še naprej duhovnikom. Pouk je bil še vedno izrazito podrejen verskim in državnim zahtevam. Z letom 1837 je v šolo prišel novi učitelj Leopold Sernetz, ki je uvedel drugačen način poučevanja – avtoritaren in z razmeroma grobimi metodami. Zaradi pomanjkanja šolskih knjig so učenci k pouku prihajali le z lesenimi tablicami. Šolsko leto se je začelo aprila in je trajalo do marca naslednjega leta, pouk pa je potekal šest dni v tednu, tudi ob nedeljah, ko je bil obisk maše obvezen.

Nova šola v 70. letih prejšnjega stoletja. Foto: arhiv šole

Z razširitvijo šole v dvorazrednico leta 1849 so oblasti za podučitelja Josipa Verlitscha (Verliča) najele dodatne prostore pri posestniku Josipu Artchitschu (Aršiču). Ministrski odlok iz leta 1858 je razširil učni načrt z novimi predmeti, kot so geografija, zgodovina in prirodoslovje. Leta 1864 so staro stavbo porušili in zgradili novo, večjo zgradbo, današnjo občinsko stavbo, s tremi učilnicami, dvema zbornicama in stanovanjem za učitelja. Od leta 1864 naprej je pouk torej potekal le v šolski stavbi ob cerkvi, v kateri so od leta 1873 naprej redno poučevali trije učitelji, pod vodstvom nadučitelja Antona Ornika.

Povečanje števila otrok in nove šolske stavbe

Po letu 1877 je šola postala štirirazredna. Zaradi prostorske stiske so leta 1894 od posestnika Josipa Baumana kupili stavbo na Kremberku 13, ki so jo preuredili v šolske prostore, prvič tudi z lastnim vodnjakom, torej z lastno pitno vodo. Pouk je bil tako razdeljen med lokacijo na Kremberku (2. in 3. razred) in Zgornjo Ščavnico (1., 4. in 5. razred).

Šolsko leto 1912/13 je prineslo uvedbo petega razreda.

Prva svetovna vojna je zaznamovala šolo s pomanjkanjem in revščino.

Kljub temu se je šola v letih po vojni širila: leta 1926 je postala šestrazredna, leta 1935 pa osemrazredna in preimenovana v Osemrazredno državno narodno šolo. Leta 1939 je potekal zadnji pouk pred drugo svetovno vojno, okupacijska leta so šoli pustila močne posledice. Šele leta 1945 se šolanje nadaljuje s sedemletko, ki se je leta 1949 preimenovala v Nižjo gimnazijo na Ledineku, leta 1952 pa v Osemrazredno OŠ na Ledineku. Leta 1955 se uradno preimenuje v OŠ Zgornja Ščavnica.

 Podružnična šola v Lokavcu Foto: Senka Dreu

Po vojni se je šola večkrat preimenovala: iz sedemletke je nastala Nižja gimnazija na Ledineku, nato Osemrazredna OŠ na Ledineku in leta 1955 OŠ Zgornja Ščavnica.

Gradnja nove šole in posodobitve

»Zaradi naraščanja števila učencev (leta 1971 jih je bilo kar 454) je občinska skupščina Lenart leta 1972 sprejela odločitev o gradnji nove šole. Novi objekt z moderno telovadnico je bil odprt v šolskem letu 1974/75, šolo pa so poimenovali OŠ Vladko Majhen Zg. Ščavnica. V osemdesetih letih se je šola razvijala v smeri celodnevne šole,« pripoveduje Šijanec in nadaljuje: »V devetdesetih letih se je nadaljevala modernizacija. Leta 1993 je svoje ravnateljevanje zaključil Viktor Trbovšek, ravnateljsko mesto pa je prevzela Sonja Filipič, ki je šoli dala novo identiteto z imenom OŠ Sveta Ana v Slovenskih goricah.«

Zgodovina podružnične šole Lokavec

»Posebno poglavje predstavlja tudi podružnična šola v Lokavcu, ki je začela delovati že leta 1850 v zasebni hiši, leta 1885 pa dobila namensko zgrajeno stavbo,« je povedal ravnatelj in nadaljeval, da je bila v obdobju od 1932 do 1985 večkrat prenovljena, zmeraj so dodali kaj novega, na primer asfaltno odbojkarsko igrišče. Nato je bila poškodovana v vojni (bombardirana z angleškega letala in delno poškodovana), kasneje, leta 1945, pa ponovno obnovljena in leta 2014 deležna še sanacijske prenove. Od leta 1964 je del OŠ Sveta Ana.

Sodobna usmeritev in energetska preobrazba

»Z letom 2002 je šola prešla na devetletni program, takrat je ravnateljevanje prevzel Boris Mlakar. V zadnjih letih so bile izvedene številne pomembne posodobitve – dograditev vrtca (2009), nova športna dvorana (2010), energetska sanacija, uvedba geotermalne energije, prezračevanja in fotovoltaike,« pripoveduje sedanji ravnatelj.

OŠ Sveta Ana Foto: Senka Dreu

Od leta 2021 šolo torej vodi ravnatelj Aleksander Šijanec, ki poudarja pomen skupnosti in celostnega razvoja: »Življenje in delo v šoli soustvarjamo skupaj učitelji, učenci, starši in lokalna skupnost. S kakovostnim delom in odgovornim odnosom udejanjamo vzgojno-izobraževalne cilje, spodbujamo močna področja vseh posameznikov, poudarjamo spoštljivo komunikacijo in dobro sodelovanje med učenci, zaposlenimi, starši in okoljem. Medsebojno spoznavamo različnost in jo sprejemamo ter ustvarjajmo učno okolje, v katerem se počutimo varne in sprejete.« Dodaja še:

»Za cilje razvojnega načrta smo si zadali uvajanje in spremljanje formativne pedagogike v proces učenja, spodbujanje vrednot pri učencih in zaposlenih, ki razvijajo pozitivno naravnanost ter sodelovanje in sobivanje z naravo ter okoljem, ozaveščanje o varni in pravilni uporabi interneta (internetnih virov) ter mobilnih naprav.«

»Vizijo šole smo zasnovali na naslednji način: s kakovostnim poukom ter z dobrimi, sproščenimi in spoštljivimi medsebojnimi odnosi želimo zagotavljati okolje, kjer se srečujemo zadovoljni in ustvarjalni delavci, vedoželjni, motivirani, samozavestni in odgovorni otroci ter starši, ki z zaupanjem podpirajo delo šole.«