Nekateri so se med vinograde pripeljali s kolesom, drugi s starodobnikom. Po gričevnatih cestah so se počasi premikali tudi s traktorji, ki so tokrat namesto delovnega orodja prevažali dobro voljo in obiskovalce željne pristnega doživetja. Številni so izbrali organiziran avtobus, ki je ves dan povezoval vinske kleti in njihove zgodbe. Vsem pa je bilo skupno eno in to je želja po druženju, dobri vinski kapljici in nepozabnih razgledih Slovenskih goric.

Ko se cesta začne vzpenjati med urejene vinograde in se pogled odpre na valovito pokrajino Slovenskih goric, hitro postane jasno, zakaj ta del Slovenije velja za enega najlepših vinskih kotičkov. Prav tukaj so vinarji iz Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Sveti Jurij v Slovenskih goricah zadnjo majsko soboto znova dokazali, da znajo obiskovalcem pripraviti dogodek, ki ni zgolj degustacija vin, temveč pravo doživetje kraja.

Vsaka postojanka je pripovedovala svojo zgodbo. Na mizah so se bohotile steklenice najboljših letnikov, ob njih domače dobrote in prigrizki, ki so dopolnjevali vinske okuse. Med lesenimi ležalniki, balami sena in skrbno pripravljenimi cvetličnimi aranžmaji so se obiskovalci zadržali dlje, kot so sprva načrtovali. Marsikje so poleg vinske ponudbe pripravili tudi domače brezalkoholne napitke, zato je bilo za vsak okus nekaj.

Posebno pozornost je pritegnila ekipa Republike Varda, ki se je na dogodek očitno pripravljala že precej pred sobotnim dopoldnevom. Oblečeni v enotne majice, opremljeni s svojo zastavo in dobro voljo so se med vinarje pripeljali s traktorjem in posebej prirejeno prikolico, ki je postala prava atrakcija dneva. Kjer koli so se ustavili, so vzbudili zanimanje in marsikateri nasmeh.

A pravzaprav niso bili oni tisti, ki so bili v središču pozornosti. To vlogo so tudi letos prevzeli gostoljubni domačini. Vinarji, njihove družine, prijatelji in številni prostovoljci so poskrbeli, da se je vsak obiskovalec počutil dobrodošlega. Pogovori so tekli spontano, kozarci so se polnili počasi, čas pa je med griči tekel nekoliko drugače kot običajno. Zgodbe vinskih kleti so pripovedovale o tradiciji, prednikih, odrekanju, garanju, a tudi o smehu in nepozabnih spomnih, ki so se dogodili ravno ob uživanju te zlate kapljice.

Dogodku ni manjkalo niti glasbe. Nekateri so nazdravljali ob zvokih harmonike, drugje je za sproščeno vzdušje skrbel DJ. Posebno noto pa je dnevu dodala članice iz Vokalne skupine A cappella iz Rač, ki so s svojim ubranim petjem povsem spontano povezala obiskovalce. 

Med obiskovalci je bilo opaziti tudi nekaj znanih obrazov iz javnega in družbenega življenja, a prav nihče ni izstopal bolj kot pokrajina sama. Slovenske gorice so namreč tiste, ki ob takšnih dogodkih vedno znova prevzamejo glavno vlogo. S svojimi razgledi, vinogradi in ljudmi ustvarjajo kuliso, zaradi katere obiskovalci odidejo domov z občutkom, da niso obiskali le vinske ceste, temveč kraj, kjer se tradicija, gostoljubnost in ljubezen do domačega kraja še vedno srečujejo v najbolj pristni obliki.

In ko so se proti večeru zadnji avtobusi vračali na izhodišče, so mnogi že napovedovali, da se prihodnje leto zagotovo vrnejo. Ne le zaradi vina, ampak zaradi občutka, da so za nekaj ur postali del zgodbe, ki jo znajo pisati samo Slovenske gorice.