Generalna skupščina Združenih narodov je 24. januar za dan, ki je posvečen izobraževanju, razglasila leta 2018. Izobraževanje ima namreč izjemno vlogo pri spodbujanju enakosti in gospodarske rasti ter odpravljanju revščine, izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. Državni statistiki (SURS) so ob tej priložnosti zbrali nekaj zanimivih podatkov o slovenskem šolskem izobraževanju.

Vrtec obiskuje več malčkov

Ugotovili so, da delež malčkov, ki so vključeni v vrtce, narašča. Teh je skupaj z njihovimi enotami 988, od tega je 868 javnih in 120 zasebnih ustanov, zato ne preseneča, da velika večina otrok, kar 94 odstotkov, obiskuje javne vrtce. Minulo šolsko leto (2023/24) je bilo v vrtcih 84.522 otrok ali 86 odstotkov vseh v starosti od enega do petega leta, kar je za kar 24 odstotkov več kot pred na primer 19 leti oziroma v šolskem letu 2004/05. Delež malčkov, ki so obiskovali oddelke prve starostne skupine, po domače jaslice, pa je v tem času še bolj narasel, in sicer je bil višji celo za 35 odstotkov.

Med 192.774 učenci, ki so lani septembra sedli v osnovnošolske klopi, je tudi 20.173 prvošolcev. Državna statistika kaže, da je bilo šolsko leto z najmanjšim številom osnovnošolcev leto 2010/11, ko jih je bilo 161.046. Nato je njihovo število stalno naraščalo, v začetku šolskega leta 2023/24 pa znova nekoliko upadlo. V redni in prilagojeni osnovnošolski program je bilo takrat vključenih 196.371 učencev ali skoraj 700 manj kot v predhodnem šolskem letu. Čeprav otroci v Sloveniji praviloma vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let, nekateri zaradi različnih razlogov začnejo šolanje leto pozneje kot vrstniki. V prejšnjem šolskem letu je bilo tako med prvošolci 11 odstotkov sedemletnikov, kar je v povprečju tri odstotke več kot pred sedmimi leti oziroma v šolskem letu 2016/17. Delež sedemletnikov, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil s 15 odstotki največji v zasavski statistični regiji, s 14,6 odstotka pa so jim sledili otroci iz Podravja.

Učiteljski kader v osnovnih in srednjih šolah je večinoma ženski, na fakultetah pa že prevladujejo moški učitelji. Foto: Freepik

Dijakinj več le v gimnazijah

V šolskem letu 2023/24 je bilo v slovenske srednje šole vpisanih 80.685 dijakov in dijakinj, kar predstavlja 89 odstotkov mladih v starosti od 15 do 18 let. Dijaki so prevladovali v nižjem in srednje poklicnem izobraževanju, in sicer s 67- oziroma 70-odstotnim deležem. Razmerje med spoloma se je v srednje tehniškem in drugem strokovnem izobraževanju že precej izenačilo, saj je znašalo 53 proti 47 odstotkov v prid dijakov, medtem ko je bila situacija povsem obrnjena v gimnazijah, kjer so imele v razredih z 62 odstotki večino dijakinje.

V razne oblike terciarnega izobraževanja je bilo v prejšnjem šolskem letu vključenih 80.648 študentov. Od tega se jih je v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vpisalo 13.446, največ, 48 odstotkov, v visokošolski univerzitetni študij, 44 odstotkov v visokošolski strokovni študij, osem odstotkov pa v enoviti magistrski študij. Velika večina brucov (84 %) je bila rednih študentov, dobra polovica (59 %) pa ženskega spola.

Učitelji v povprečju bolje plačani od kolegic

Kaj pa pravijo številke o kadrih v izobraževanju? V šolskem letu 2023/24 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 12.440 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 18.824 učiteljev, v srednjih pa 6.490. Na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah je delalo 5.604 višje- in visokošolskih učiteljev ter njihovih sodelavcev. Vzgojiteljsko vlogo v vrtcih imajo še zmeraj najpogosteje ženske, saj jih je bilo v lanskem šolskem letu 97 odstotkov. Enako je tudi v osnovnih šolah, kjer so imele učiteljice kar 88-odstotni delež. A višje kot gremo po nivojih izobraževanja, večji je delež moških učiteljev. V srednjih šolah sicer še vedno prevladujejo učiteljice, a le še s 67 odstotki, medtem ko je na tretji stopnji med učnim osebjem s 53 odstotki že več moških.

Povprečna neto plača strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje je oktobra 2023 znašala 1.629 evrov; od tega so bili z 1.699 oziroma z 1.682 evri bolje plačani le učitelji v Osrednjeslovenski in Podravski regiji. Moški so v povprečju prejeli višje plače od žensk, in to skoraj 300 evrov več; oktobra 2023 so namreč dobili povprečno 1.868 evrov, medtem ko je bila ženska plača le 1.576 evrov. Z novo plačno lestvico v javnem sektorju bodo, kot je znano, vsi delavci v vzgoji in izobraževanju mesečno na svoje račune prejeli več denarja.