Čebelarsko društvo Sveti Jurij v Slovenskih goricah je s slavnostno prireditvijo, ki je potekala 30. maja v kulturnem domu, obeležilo visok jubilej, 70 let organiziranega delovanja. Dogodek je bil praznik čebelarstva, hvaležnosti, spominov in ponosa na dolgo pot, ki so jo v kraju prehodile generacije čebelark in čebelarjev.

Slavnostna prireditev je združila domače čebelarje, predstavnike čebelarskih organizacij, občine, društev in številne goste. Že ob prihodu je bilo čutiti poseben pomen jubileja. Med obiskovalci so izstopali tudi čebelarji v svečanih uniformah temnejših odtenkov, ki so jih dopolnjevali elegantni brezrokavniki in kravate z zlatimi detajli. Na oblačilih je svoje mesto našla tudi podoba čebele, ki jo čebelarji nosijo kot simbol dela, vztrajnosti in spoštovanja do narave.

Slovesnost je odprlo osem čebelarskih praporov, ki so vkorakali v dvorano in ustvarili slovesen uvod v praznovanje sedmih desetletij delovanja društva. Na odru so obiskovalci lahko občudovali tudi izdelke in dosežke, ki najbolje pripovedujejo zgodbo čebelarjev: kozarce medu iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah, satje z živimi čebelami in jubilejni zbornik, izdan ob 70-letnici delovanja društva.

Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj je dejal, da smo Slovenci čebelarji z dušo.

Zbrane so nagovorili predsednik društva Franci Črnčec, župan Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj in predsednik Zveze čebelarskih društev Štajerske Vlado Pušnik.  Predsednik društva Franci Črnčec je poudaril, da je 70 let predanosti, znanja, trdega dela in ljubezni do čebel velik dosežek, na katerega so lahko ponosni vsi člani društva. Ob tem se je zahvalil ustanovnim članom, nekdanjim predsednikom, mentorjem, družinam čebelarjev, podpornikom in vsem, ki so pomagali ohranjati čebelarsko življenje v kraju. Župan Peter Škrlec je v nagovoru izpostavil pomen društva za lokalno skupnost.

»Čebelarstvo je poezija kmetijstva,« je dejal Vlado Pušnik, predsednik Zveze čebelarskih društev Štajerske.

Poudaril je, da čebelarstvo ni pomembno le zaradi medu, temveč predvsem zaradi skrbi za naravo, biotsko raznovrstnost in prihodnje rodove. Posebno mesto ima po njegovih besedah tudi Učni čebelnjak, ki ni le prostor čebelarjev, temveč središče izobraževanja, povezovanja in dobrih praks. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj je poudaril, da Slovenci nismo zgolj narod čebelarjev, temveč smo čebelarji z dušo. Po njegovih besedah čebelarstvo pri nas ni le dejavnost ali hobi, ampak del identitete, ki se prenaša iz roda v rod. Prav predanost ljudi, spoštovanje do čebel in pripravljenost deliti znanje so razlogi, da ima slovensko čebelarstvo doma in v svetu tako poseben ugled. Vlado Pušnik, predsednik Zveze čebelarskih društev Štajerske, pa je spomnil, da čebelarstvo nikoli ni bilo delo posameznika. Temelji na sodelovanju, izmenjavi izkušenj in pripravljenosti pomagati drug drugemu. Prav zato imajo društva pomembno vlogo pri ohranjanju znanja in povezovanju čebelarjev vseh generacij.

Korenine čebelarstva segajo v leto 1865

Čeprav društvo letos praznuje 70 let organiziranega delovanja, korenine čebelarstva v teh krajih segajo precej dlje v preteklost. Prvi podatki o čebelarstvu v kraju segajo v leto 1865, ko so bili zapisi objavljeni v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Leta 1905 je bilo v Slovenskem gospodarju zapisano, da čebelarstvo v tem okolju ni bilo pridobitna panoga, temveč predvsem dejavnost, ki je spodbujala skrbno ravnanje s čebelami in zgled drugim čebelarjem. V okraju je bilo takrat 583 čebeljih panjev.

Ustanovni zbor Čebelarske družine Jurovski Dol je potekal 24. julija 1955. Prvega zbora se je udeležilo pet čebelarjev, že naslednje leto pa je družina štela 16 članov in 137 čebeljih družin. V naslednjih letih se je društvo razvijalo, število članov in panjev pa je nihalo glede na vremenske razmere, bolezni čebel in širši odnos družbe do čebelarstva.

Zbornik in igrana predstava Gospodična Medična

Praznično vzdušje je dopolnil tudi kulturni program. Sooblikovali so ga pevci Jurovskega okteta, mladi perspektivni harmonikar Anej Lorbek ter učenci Osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol. Pod mentorstvom Milene Kokol so pripravili igro Gospodična Medična, ki na prijazen in poučen način pripoveduje o pomenu medu ter o tem, kako nastaja ena najdragocenejših dobrin, ki jo človeku podarijo čebele.

Pomemben del jubileja je tudi zbornik, v katerem so zbrani podatki o zgodovini in delovanju Čebelarskega društva Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Posebna zahvala je bila namenjena Stanislavu Senekoviču, podpredsedniku društva, ki je poskrbel za nastanek zbornika, in vsem, ki so pomagali zbrati zgodovinsko gradivo.

Velik poudarek društvo namenja tudi mladim. Leta 2009 je na osnovni šoli začel delovati čebelarski krožek, ki ga je dolgo vodila Majda Kolarič, danes pa ga vodi Eva Gorjup. Prav mladi čebelarji so po besedah govornikov zagotovilo, da tradicija ne bo zamrla.

Predstavniki čebelarskih organizacij so opozorili, da ima slovensko čebelarstvo posebno mesto v svetu. Slovenija ima avtohtono kranjsko sivko, bogato čebelarsko dediščino, panjske končnice, čebelnjake, prapore, medeno kulinariko in močno društveno organiziranost. Slovensko čebelarstvo je tudi vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Anej Lorbek

Slavnostna prireditev ob 70-letnici je bila tako več kot le pogled v preteklost. Bila je tudi sporočilo prihodnosti, da čebelarstvo v Svetem Juriju v Slovenskih goricah živi, se razvija in ostaja pomemben del krajevne identitete. Ob jubileju so se člani društva zahvalili vsem, ki so v sedmih desetletjih soustvarjali to zgodbo, in izrazili željo, da bi čebele še dolgo brenčale v Slovenskih goricah, čebelarstvo pa ostalo ponos kraja.