Prva omemba vasi sega v leto 1265 in je bila tesno povezana z bližnjim Hrastovcem

Današnja Voličina v Slovenskih goricah, ki se je do leta 1952 imenovala Sv. Rupert v Slovenskih goricah, se kot vas prvič omenja v deželnoknežjem urbarju iz leta 1625. Posesti takratnih podložnikov so bile v lasti hrastovškega in deloma tudi vurberškega gospostva. Osrednji del vasi se je razvil okoli cerkve sv. Ruperta, po kateri je kraj tudi dobil ime. Cerkev se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1443. Zdajšnja cerkvena stavba je nastala med leti 1519 – 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772.

Občina je leta 2022 uredila center Voličine. Foto: Nina Zorman

Zgodovina cerkve sv. Ruperta v Voličini je povezana z bližnjo hrastovško graščino. Desetletje in pol po smrti ambicioznega lastnika gradu Hrastovec, strastnega zbiratelja Erazma Friderika grofa Herbersteina (1631–1691), je do vratu zadolženo gospostvo Hrastovec od upnikov odkupil član glavne linije Herbersteinov, Janez Ernest I. (1671–1726). Iz hrastovške linije je takrat v glavno linijo prešlo tudi odvetništvo bližnjih župnijskih cerkva sv. Lenarta pri Lenartu in sv. Ruperta v Spodnji Voličini, v katerih je imela hrastovška linija grofov Herbersteinov družinski grobnici. Tudi zato je vredna ogleda. Sicer pa so hrastovški gospodje bili zelo pobožni in so jim v obeh cerkvah brali svete maše. Lenart je bil tudi pod patronatom Hrastovca in razvoj trga je bil lep čas v dobršni meri odvisen od njih. Sčasoma je ta vpliv upadel, vezi med gradom in trgom pa so kljub temu še vedno ostale. In to vse do konca druge svetovne vojne, ko so konec aprila 1945 zadnji Herbersteini zapustili grajsko poslopje v Hrastovcu.

Na razvoj Voličine je močno vplivalo bližnje hrastovško gospostvo. Foto: Marjan Toš

V Sv. Rupertu, današnji Voličini, se je že leta 1757 pojavil učitelj in prva skromna šolska zgradba naj bi bila zgrajena leta 1763. O njej nimamo oprijemljivih podatkov. Zato pa so ohranjeni viri o izgradnji prve šolske zgradbe leta 1838. Že leta 1902 so zgradili drugo poslopje, ki so ga leta 1970 celovito obnovili in mu dodali še prizidek v pritličju. Leta 1994 so prizidek nadgradili, leta 1997 zgradili moderno športno dvorano in leta 2004 uredili še šolske prostore v mansardi. Šola je k razvoju kraja in k krepitvi slovenske narodne zavesti ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja opravila izjemno poslanstvo. Bila je nosilec kulturno – prosvetnega življenja in tudi njeni učitelji so bili med narodnozavednimi Slovenci v kraju. Med nemško okupacijo se je Voličina imenovala Strahleck in tudi šola je delovala v nemškem duhu. Njen ravnatelj je bil namreč krajevni vodja Štajerske domovinske zveze Radovan Jaut, velik podpornik nemških nacistov in nasprotnik narodnoosvobodilnega gibanja.

Danes je Voličina ena od dveh krajevnih skupnosti Občine Lenart in se v okviru reforme lokalne samouprave v Sloveniji ni odločila za samostojno občino. Sedež KS je v Sp. Voličini, v kateri je po uradnih podatkih Statističnega urada Slovenije za leto 2021 živelo 734 prebivalcev. Krajevno središče je v zadnjih dveh desetletjih doživelo nagel razvoj in demografsko rast.