Pri Sveti Ani so kurenti prava redkost. »V mojem kraju sva, kolikor vem, samo dva, ki sva člana društev,« pove Anej Golob, mlad fant, ki že od otroštva živi s to starodavno pustno tradicijo. Zanj korant ali kurent ni le maska, temveč način življenja, ki se prenaša iz roda v rod. Prvi stik s »kurentijo« je doživel pri petih letih, ko ga je oče pobližje spoznal s to opravo in mu v domači garaži prvič  zapel zvonce.

»Zvok me je popolnoma prevzel. To je poseben adrenalin, ki ti zleze pod kožo,« pravi.

V njegovi družini so se maskirali že stari starši, kasneje oba starša, pogosto tudi v skupinskih maskah, s katerimi so osvajali nagrade. Kurentova oprava je impozantna in težka med 25 in 40 kilogramov, izjemoma tudi več. Sestavljajo jo usnjeni čevlji, volnene ali usnjene gamaše, kožuh iz ovčje ali ovnove kože, ročno šivana kapa iz govejega usnja, pet težkih zvoncev okoli pasu, ter ježevka, okrašena z bodicami. »Največ k ceni prispevajo barva kožuha in zvonci,« razlaga Anej. Cena otroške oprave že preseže tisoč petsto evrov, odrasla pa je lahko še enkrat dražja.

Poznamo dve glavni vrsti – pernate in rogate kurente, ki se razlikujejo po kapi, gamašah in celo po vrsti zvoncev. Anej je član Društva kurentov Trnovska vas in se vsako leto udeležuje številnih povork, od Ptujskega kurentovanja do fašenka v Markovcih, Vidmu, Dornavi in drugod, pa tudi gostovanj doma in v tujini. »Udeležbo na karnevalih prilagodimo času, ki je na razpolago«. Sezona zahteva kar nekaj dopusta – in, kot se nasmehne, tudi rehabilitacije.

Čeprav se zdi, da kurenti »živijo« le v času pusta, je dela v ozadju ogromno. Opravo je treba hraniti v čistem prostoru z ustrezno vlago, po sezoni jo posušiti, premazati z zaščitno kremo in zavarovati pred molji. Pod kožuh obleče flanelasto srajco, ki preprečuje, da bi znoj prehitro poškodoval usnje. Priprave potekajo vse leto: zbiranje perja za kapo, iskanje in obdelava ježevih bodic za ježevko, izdelava zob in okrasja.

»Da si do svečnice res pripravljen, moraš misliti daleč vnaprej,« poudari.

Kurenti se lahko pojavljajo le med svečnico in pepelnico, simbolni začetek pa ima posebno težo. V noči z 2. na 3. februar se kurenti zberejo na tradicionalnem kurentovem skoku v Budini pri Ptuju, ki poteka na domačiji Matevža Zokija – Zvonka Križaja - 2. princa ptujskega karnevala, dolgoletnega organizatorja dogodka. Letos je potekal že petindvajsetič. »To je uradni začetek kurentovanja – samo z zvonci, ježevkami in gamašami, okoli kresa zaplešemo in se srečamo s prijatelji, ki jih morda ne vidiš vse leto,« pove Anej.

In kako je prav: kurent ali korant?

»Po starih zapisih je korant starejše poimenovanje, saj je bil prvič zabeležen v župnijski kroniki občine Markovci, leta 1829. Njegov izvor velja za nepojasnjenega. Poimenovanje kurent, nastane z uvedbo ptujskega karnevala leta 1960. Meni sta pri srcu obe besedi – saj govorita o istem etnografskem liku.« Za Anejа so zvonci utrip skupnosti, spoštovanje prednikov in energija, ki vsako leto znova prežene vse slabo in zlo iz dežele.