Mir in dovolj hrane sta že pred časom privabila te skrivnostne nočne prebivalce k Pesnici

V preteklosti je bil bober na Slovenskem splošno razširjen. Sredi 18. stoletja so ga z lovom iztrebili. Dolgo je trajalo, preden so leta 1996 na Hrvaškem vnovič naselili bavarske bobre. Ti so se hitro prilagodili življenju v novem okolju in se začeli vračati tudi na slovensko ozemlje. Njegove sledi so kmalu zaznali vzdolž rek Drave, Mure, Krke, Kolpe in še nekaterih rek. Med njimi tudi Pesnice in Ščavnice v Slovenskih goricah in v zadnjih letih tudi ob njenih pritokih. Najdemo jih na Globovnici, na Velki in tudi na Drvanji. Za bobra je značilno, da rad živi ob celinskih vodah (jezera, močvirja in potoki). Zanj so jezera in ribniki celo ugodnejši življenjski prostor kot reke. Zato ne preseneča, da so pred leti zašli tudi na Trojiško jezero. Ena od prvih velikih kolonij bobra pa je nastala ob ribniku pri lovskem domu v Dražen Vrhu. V Ščavniški dolini jih je nasploh veliko.

Bobri so tudi stalni prebivalci lenarškega predmestja na zahodni strani mesta v urejenem močvirju pri Globovnici blizu ribiškega doma. Tam je res veliko bobrišče, v katerem se ti nočni prebivalci več kot dobro počutijo. Zaradi urejanja vodotokov Velke v Čreti so bili od tam pregnani in so se pomaknili gorvodno ob strugi v smeri Gasterajske šume. Podobno se je zgodilo z njimi v Zg. Verjanah, kjer so se prav tako preselili gorvodno blizu domačije Kranerjevih. Bobre že lep čas spremlja Vinko Krajnc, srčni lovec in velik naravovarstvenik iz Lovske družine Voličina. Njihovo navzočnost ob Pesnici od gradom Hrastovec redno fotodokumentira. V objektiv je ujel tudi po prvem letošnjem sneženju, ki jih ni oviralo pri njihovih večerjah.