Za številkami in opremo stojijo obrazi, zgodbe in vrednote. Prostovoljno gasilsko društvo Dvorjane že stoletje piše zgodbo predanosti, povezanosti in pripravljenosti pomagati. Ob jubileju smo se s predsednikom Davidom Kumrom sprehodili skozi preteklost, sedanjost in vizijo prihodnosti.

Čestitke ob 100-letnici PGD Dvorjane. Kako ste doživeli ta pomemben mejnik?

Najlepša hvala za čestitke. Nanj smo se pripravljali že kar nekaj časa in razmišljali, katere so tiste stvari, ki bi to obletnico popestrile in ji dale neko težo, saj jo člani doživljamo z veseljem in ponosom, da smo del te zgodbe, hkrati pa seveda čutimo odgovornost, da delamo v smeri razvoja društva za naprej. Zato smo toliko bolj zadovoljni, da nam je uspelo prav letos v garažo pripeljati novo gasilsko vozilo GVC-1 in razviti novi prapor.

Kateri so bili ključni dogodki v zgodovini društva, ki so oblikovali njegovo identiteto?

Prvi gotovo ta, da se je gasilsko društvo ustanovilo prav v našem kraju (takrat Sv. Martin pri Vurberku), kar mu je dalo ime. S spremembo imena kraja v Dvorjane se je posledično spremenilo tudi ime društva. Kasneje je bilo seveda veliko ključnih trenutkov – od gradnje gasilskega doma do nabave sodobne opreme, kar je sicer značilno za večino tovrstnih društev. Ker pa je vprašanje zastavljeno v smeri identitete našega, bi na tem mestu izpostavil leto 1984, ko je bilo organizirano prvo tekmovanje gasilsko-reševalnih čolnov na reki Dravi. To velja za neko našo posebnost, po kateri smo poznani po vsej Sloveniji in tudi v tujini. V času covida sta dve tekmovanji odpadli, kar je prineslo to, da letos ob 100. jubileju društva beležimo že organizacijo 40. tekmovanja.

Kako se je skozi leta razvijala vloga PGD Dvorjane v lokalni skupnosti in širše?

Osnovno poslanstvo je bilo venomer enako – pomoč občanom ob naravnih in drugih nesrečah, vloga pa se je razvijala sorazmerno z razvojem opreme in izobraževanjem članov. Skozi leta smo vedno bolje opremljeni in usposobljeni za pomoč ob najrazličnejših intervencijah.

Ob 100. letnici ste razvili nov prapor z novim grbom. Kaj simbolizira ta sprememba?

V prvi vrsti spoštovanje do tega glavnega prepoznavnega znaka društva, ki je samo naš. Nadalje pa tudi napredek v smislu razvoja skozi čas. Grb poleg znanih gasilskih simbolov vsebuje tudi elemente, s katerimi smo želeli predstaviti to, po čemer se razlikujemo od drugih. V ta namen smo vanj vnesli reševalni obroč, vesli in sidro, kar – kot sem že prej omenil – predstavlja naše tekmovanje s čolni. To pa je nastalo kot posledica dejstva, da je reka Drava pogosto poplavljala naš rajon in smo se poleg ognja borili tudi z vodo.

Ali ste ob 100-letnici pripravili kakšne posebne publikacije ali kronike o zgodovini društva?

Da. V zaključni fazi je izdelava zbornika, ki opisuje naše delo skozi leta. Tokrat se je ekipa, ki ga pripravlja, res temeljito lotila dela, skušala zbrati informacije iz najrazličnejših virov, tudi kakšne zgodbe občanov in tako res čim bolj zanimivo predstaviti minulih 100 let.

Kako pomembna je tradicija v vašem društvu in kako jo ohranjate?

Tradicija je zelo pomembna, saj predstavlja tiste ključne elemente, ki so člane povezovali skozi leta. Različni družbeni sistemi, ovire na poti pri uresničevanju ciljev, nenazadnje tudi vojna – vse te prepreke je bilo treba nekako premagati, da smo obstali toliko let. Zato je v prvi vrsti pomembno, da smo gasilci srčni ljudje, ki ne glede na težavo priskočimo na pomoč, da spoštujemo hierarhijo poveljevanja, uniformo in da smo enotni. Tradicijo ohranjamo tako, da o vsem omenjenem podučimo najmlajše člane že ob njihovem vstopu v našo organizacijo, da jim dajemo zgled in da prirejamo ter obiskujemo gasilske prireditve, kjer se te vrednote vedno znova poudarjajo.

Kakšna je trenutna struktura članstva v PGD Dvorjane? Koliko imate aktivnih članov, veteranov in mladih?

Skupno naše društvo šteje 170 članov. Od tega je operativnih gasilcev 41, veteranov 13, nekaj rezervnih operativnih gasilcev in podpornih članov, pionirjev, mladincev in pripravnikov pa kar 94, kar nas zelo veseli.

Kako spodbujate mlade k včlanitvi in aktivnemu sodelovanju v društvu?

Z najrazličnejšimi aktivnostmi, kjer jim skušamo na njim prijazen način približati naše delo. Vsako leto se z vozili in opremo predstavimo v vrtcih ter šolah, pripravimo dan odprtih vrat. Ko postanejo naši člani, pa je seveda potrebnega veliko dela in potrpljenja naših mentorjev na vajah ter tekmovanjih, kjer nanje prenašamo osnovna znanja in vrline gasilcev. Da jim je vse skupaj bližje in bolj zabavno, jih peljemo tudi v kino, pripravimo »gasilski disco« in se še na številne druge načine trudimo, saj se zavedamo, kako pomembni so mladi za obstoj društva v prihodnje.

Kakšna je bila/je podpora občine Duplek pri vašem delovanju?

Sodelovanje z občino Duplek, županom in občinskim gasilskim poveljstvom ocenjujemo kot odlično. Če želimo biti uspešni pri našem primarnem poslanstvu, torej pomoči občanom, moramo delovati z roko v roki – in tega se zavedamo oboji.

Ali ste ob tej priložnosti podelili kakšna priznanja ali nagrade?

Nekaj smo jih že podelili na 100. občnem zboru v mesecu marcu. Tam smo se predvsem osredotočili na posameznike, društva in podjetja, ki so nam pomagali pri nabavi prapora. Ostala priznanja in nagrade bomo podelili na slavnostni seji, ki jo načrtujemo v mesecu juniju, ter na »Prazniku mornarice«, ki bo letos 19. in 20. julija. Ta pa bodo ob prevzemu in blagoslovu novega vozila namenjena v prvi vrsti botrom in ostalim, ki so imeli pomembno vlogo pri tem projektu.

Kakšne so vaše načrti za prihodnost društva po tej pomembni obletnici?

Predvsem, da nadaljujemo po že prej začrtani poti. Da strmimo k temu, da so člani primerno usposobljeni, da se dodatno izobražujemo, nabavljamo sodobno opremo, jo vzdržujemo, skrbimo za urejenost gasilskega doma in okolice, prirejamo prireditve, ki so postale že stalnica, ter še naprej spoštujemo tradicijo in ohranjamo to, kar so predhodne generacije ustvarile. To vzdržujemo in nadgrajujemo, obenem pa skrbimo za podmladek, da bomo lahko praznovali še naslednje okrogle obletnice.

Ali načrtujete kakšne nove projekte ali investicije v opremo in infrastrukturo?

Načrtov nikoli ne zmanjka, žal pa je vse odvisno od sredstev. Vsekakor pa je v kratkoročnem načrtu zamenjava vozila za prevoz moštva, saj je aktualno staro že 18 let.

Kako se PGD Dvorjane vključuje v širše družbeno dogajanje v občini?

V dogajanje smo zelo vpeti. Sodelujemo s požarnimi stražami in drugimi aktivnostmi pri številnih prireditvah v organizaciji občine in drugih društev. Kot že večkrat omenjeno pa pripravljamo tudi lastne dogodke, ki bogatijo dogajanje v kraju in širše.

Kakšna je vaša vizija za PGD Dvorjane v naslednjih desetletjih?

Vizija je, da napredujemo – tako na strokovnem področju kot tudi pri nabavi opreme in širitvi naših prostorov. V daljšem časovnem obdobju pa si predvsem želim, da bi v ljudeh ostal čut za pomoč sočloveku. Kajti le tako bo sistem zaščite in reševanja, ki temelji predvsem na prostovoljstvu in kot ga poznamo danes, lahko tudi v prihodnje obstal – s tem pa tudi naše društvo. Dandanes imamo na voljo sodobno opremo, o kateri so naši predhodniki lahko le sanjali, potrebujemo pa ljudi, ki bodo z njo znali in hoteli upravljati.

Prihod novega vozila, marec 2025.

Kaj bi sporočili občanom in podpornikom PGD Dvorjane ob tej pomembni obletnici?

Predvsem to, da lahko na našo pomoč vedno računajo. To priložnost pa bi izkoristil tudi za iskreno zahvalo v imenu dvorjanskih gasilcev – občankam in občanom ter podpornikom za vso pomoč in podporo, ki nam jo izkazujejo. Res smo ponosni, ko vidimo, kako nas sprejmejo, ko se decembra oglasimo s koledarji, ko nas podprejo z obiskom naše veselice ali se kakorkoli drugače odzovejo na naše prošnje. To nam daje potrditev, da delamo dobro, in voljo, da se bomo v prihodnje še bolj trudili.

Se, vi osebno, še spomnite svojega prvega izhoda na intervencijo? Kaj vam je ostalo najbolj v spominu?

Seveda. Poleg tistega edinstvenega občutka in adrenalina, ki te spremlja ob takem dogodku, predvsem to, kako sem bil po intervenciji moker. Je pa to krst, ki ga vsi doživimo.

Kaj je bila za vas najbolj nenavadna ali nepričakovana situacija, ki ste jo doživeli kot gasilec?

Z leti se vsega navadiš in je že težko kaj res nenavadno ali nepričakovano. Kljub temu pa me tu in tam še preseneti kak klic z nenavadnimi željami. Recimo – enkrat me je poklicala gospa in vprašala, ali bi ji gasilci lahko prišli prepleskati ograjo, ker je nekoliko višja.

Gasilci se redno izobražujejo.

Katera je najbolj zabavna anekdota iz vaj ali dogodkov društva, ki se je vedno znova spomnite?

Veliko jih je, ampak niso vse za javnost. Mogoče ta, ob kateri se vedno nasmejimo…bili smo povabljeni na en dogodek h gasilskim tovarišem in nekako je prišlo do informacije, da je to v sosednji Avstriji in smo zadolžili enega našega člana, da se z njimi vse dogovori v smislu »ti znaš nemško, ti se zmeni« tako je tudi bilo in sta še z enim kolegom odšla v Avstrijo. Ko sta prispela tam ni bilo nikogar, nakar sta ugotovila, da se sploh ni pogovarjal z Avstrijcem, ampak z gasilskim tovarišem iz romskega prostovoljnega društva Pušča, ki so imeli otvoritev gasilskega doma, ki sta se ga potem seveda udeležila, ampak prevozila malo več kilometrov kot je bilo potrebno.

Kateri gasilski običaji ali ‘interni’ rituali v društvu so vam najbolj pri srcu?

Tisti veseli – ko obeležimo rojstva otrok naših članov, gasilske »šrange« ob porokah, trgatev potomke trte z Lenta pred gasilskim domom...

Če bi morali v društvo sprejeti nekoga znanega Slovenca – koga bi povabili in zakaj?

Vsakokratnega aktualnega ministra za obrambo – da ga sproti seznanjamo s tem, kako bi bilo potrebno izboljšati status prostovoljnega gasilca.

Obisk najmlajših ob mesecu požarne varnosti.

Katere tri vrednote bi po vašem mnenju morale voditi vsakega gasilca – tudi v današnjih časih?

Vsekakor ne gre brez poguma, požrtvovalnosti in predvsem čuta za pomoč sočloveku. Ta vrednota se v sodobnem svetu morda prevečkrat izgublja.

Če bi PGD Dvorjane imel svoj moto ali slogan, ki ni čisto uraden – kako bi se glasil?

Kolegi, ki pripravljajo zbornik ob 100-letnici, so izbrali tega, zato si ga bom sposodil od njih:

"Iz generacije v generacijo se deduje pogum."