S 1. julijem je za vse zaposlene, delodajalce in upokojence začela veljati nova finančna obveznost – prispevek za dolgotrajno oskrbo. Čeprav je o novem socialnovarstvenem prispevku že mesece veliko govora, tudi na zborih občanov in sejah občinskih svetov, marsikomu še zmeraj ni povsem jasno, kakšne pravice lahko iz tega naslova uveljavlja.

Dolgotrajna oskrba (DO) je sistem storitev, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti odvisne od pomoči drugih oseb, takšno zdravstveno stanje pa mora trajati več kot tri mesece ali biti trajno. Kot pravijo na vladi, gre za solidarnostni prispevek, njegova višina pa bo odvisna od naših prejemkov. En odstotek bruto plače bo prispeval zaposleni, še enega bo dodal njegov delodajalec. Upokojencem, kmetom in študentom bodo trgali en odstotek, samozaposleni pa bodo prispevali dva odstotka svojih prihodkov. V povprečju naj bi delavec plačeval 24 evrov na mesec, prav toliko pa tudi njegov delodajalec. Do konca letošnjega leta naj bi zbrali približno 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa 650.

Od 20 do 110 ur mesečno

Pravice do storitev bodo začele veljati postopoma, in sicer od 1. julija pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in pravica do e-oskrbe, s katero bo uporabnik na domu dobil pomoč tako pri osnovnih kot pri podpornih dnevnih opravilih in storitvah zdravstvene nege. Od 1. decembra dalje pa bosta v veljavo stopili še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka.
Vloge za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe na domu sprejemajo pristojni centri za socialno delo, ki nato na dom vlagatelja pošljejo svetovalca. Ta na osnovi pogovora in posebne ocenjevalne lestvice ugotovi, koliko pomoči nekdo dejansko potrebuje, in ga nato uvrsti v eno od petih kategorij – če oceni, da omejitev samostojnosti ni prisotna, pa zelene luči za pomoč ne da. Od vrste kategorije je odvisen obseg pomoči: za prvo velja 20 ur mesečno, za drugo 40, tretjo 60, četrto 80 in za peto 110 ur mesečno. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost predvidevajo, da bo letos za oskrbo na domu zaprosilo približno 13.000 ljudi, obdelava vlog in izdaja odločb pa se bosta verjetno zaradi kadrovske podhranjenosti in posledične preobremenjenosti centrov nekoliko zavlekli.

Občine UE Lenart izbrale Dom Dance Vogrinec

Za organizacijo javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu so odgovorne občine, ki lahko sklenejo pogodbo z že obstoječim izvajalcem pomoči na domu, ustanovijo nov javni zavod ali pa podelijo koncesijo. Šest občin UE Lenart je pogodbo sklenilo z Domom Danice Vogrinec, kjer zagotavljajo, da težav s pomanjkanjem kadra, ki pestijo številne druge izvajalce, za zdaj nimajo.

Župani so podpisali pogodbo za dolgotrajno oskrbo v petek, 27. junija.

Ena od novosti je ta, da bodo lahko odslej tudi upokojenci imeli status oskrbovalca družinskega člana, a se bodo morali vrniti med delovno aktivne. Kot vsi drugi oskrbovalci bodo prejemali nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače, obenem pa jim nekaj let pripada še 40 odstotkov pokojnine, ki bi jo dobivali, če bi bili upokojeni.
Kar nekaj nejasnosti je še vedno glede seštevanja posameznih pravic – doslej veljavnih in novih. Prejemnik dolgotrajne oskrbe na domu bo na primer še vedno upravičen do dnevne oskrbe, pomoči na domu in storitev e-oskrbe, nič več pa do dodatka za pomoč in postrežbo ter do pravice do osebne asistence.