Na ženske na kmetiji se še vedno pogosto gleda skozi prizmo »kmečke gospodinje«, precej manj pa kot na podjetnice, vodje kmetij in ustvarjalke dodane vrednosti. Toda slovenska (in evropska) kmetija že dolgo ni več le prostor, kjer moški upravlja traktor, ženska pa skrbi za gospodinjstvo.

Vse več žensk danes prevzema vodenje kmetij, razvija lastne blagovne znamke, odpira dopolnilne dejavnosti, trži izdelke na družbenih omrežjih in dokazuje, da je prihodnost podeželja vse bolj tudi v njihovih rokah.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je v register kmetijskih gospodarstev (RKG) vpisanih 33.265 žensk, kar predstavlja 28,82 odstotka vseh nosilcev, ki so fizične osebe. V Podravju je uradnih gospodaric kmetij 7.338, delež pa je višji, saj znaša 36,46 odstotka vseh nosilcev (fizičnih oseb) kmetijskih gospodarstev. Ženske so na 999 družinskih kmetijah v Sloveniji in na 179 v Podravju nosilke dopolnilnih dejavnosti. »V Podravju pri nosilkah dopolnilnih dejavnosti prevladujejo predelava primarnih kmetijskih pridelkov (105 nosilk), storitve s kmetijsko mehanizacijo (45 nosilk), tradicionalna znanja na kmetiji oz. storitve oziroma izdelki, kot so peka kruha, potic, slaščic, proizvodnja testenin itn. (52 nosilk), turizem na kmetiji (45 nosilk), prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov (44 nosilk), predelava rastlinskih odpadkov in proizvodnja energije (15 nosilk), turizem, ki ni gostinska dejavnost, kamor sodijo prostori za piknike, ježa, muzeji, apiturizem ipd. (14 nosilk). Ob tem velja poudariti, da ima lahko ena nosilka registrirano poljubno število različnih dopolnilnih dejavnosti,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Število nosilk dopolnilnih dejavnosti, UE Lenart. Vir: KGZ Ptuj

Enotnih evropskih statistik o tem, kolikšen delež nosilk dopolnilnih dejavnosti predstavljajo ženske, ni, razlog pa tiči v dejstvu, da države to vodijo različno ali pa podatkov po spolu sploh ne zbirajo. Vendar raziskave projektov FLIARA (Inovacije v kmetijstvu in na podeželju, ki jih vodijo ženske) in GRASS Ceiling (Enakost spolov v inovacijskih sistemih na podeželju in v kmetijstvu), ki ju financira EU, ugotavljajo, da prav ženske najpogosteje razvijajo predelavo hrane na kmetiji, turistične dejavnosti, izobraževalne kmetije, rokodelstvo, neposredno prodajo, blagovne znamke lokalnih izdelkov ter spletno prodajo in digitalni marketing.

Kako pa je na Lenarškem?

Na območju Upravne enote Lenart je skupno 1.170 nosilcev kmetijskih gospodarstev, od tega je 485 žensk, kar pomeni, da nosilke kmetij predstavljajo dobrih 41 odstotkov.

Kot je razvidno iz Tabele 1, je poleg tega skupno 25 nosilk dopolnilnih dejavnosti, od tega največ v Lenartu, kjer jih je deset, najmanj pa v Svetem Juriju v Slov. goricah, kjer je samo ena. »Med dopolnilnimi dejavnostmi prevladujejo peka kruha, potic in slaščic, predelava in konzerviranje sadja ter zelenjave, predelava mesa in mleka ter turizem na kmetiji,« našteva David Roškarič iz lenarške kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Med uspešne kmetice nedvomno sodi Valerija Pukšič iz Šetarove, ki je 12 hektarjev veliko kmetijo svojih staršev prevzela leta 2013, do danes pa jo precej spremenila oziroma jo posodobila in specializirala. »Razmišljala sem, kako kmetijo narediti čim bolj rentabilno. Kot sem vajena, sem dala številke na papir in se po premisleku odločila, da postopno zaključimo s proizvodnjo plemenskih prašičev in prirejo mleka ter se osredotočimo na govedorejo in prašičerejo oziroma prirejo mesa, saj je mož Jože mesar,« pripoveduje Pukšičeva, ki se je zavedala, da na kmetiji dodano vrednost prinašajo dopolnilne dejavnosti, kot so predelava mesa in peka, s katero se je ukvarjala že njena mama.

Kmetija je kot podjetje

Pred nekaj leti so postavili tudi nov hlev. »Kmetija je kot podjetje, kjer je treba vse skrbno premisliti. Odločitev za investicijo v hlev je padla šele takrat, ko so bila na voljo tudi nepovratna sredstva, da je objekt točno takšen, kot ga potrebujemo, pa sem tloris narisala kar sama; projektant je nato priredil načrt, da je bil 'po reglcih'.«

Valerija Pukšič z maskotama svoje kmetije v Šetarovi – kozlom Vilijem in Backom, predstavnikom švicarske črnonose ovce. Foto: Senka Dreu

Prašiči imajo urejene izpuste, da se lahko po potrebi umaknejo ven. »Veliko damo na dobrobit živali, imajo hlajenje in ogrevanje, lahko se pohvalim, da razen tega, da se kdaj poškodujejo med seboj, ne beležimo zdravstvenih težav.« Govedo naj bi se, tako upa gospodarica, kot že v preteklosti kmalu znova od aprila do oktobra paslo na pašnikih agrarne skupnosti. Pri kravah je preizkusila več pasem, nato pa se odločila za dve »mesnati« pasmi, ki sta se izkazali kot najboljši. Ker so živali na suhi krmi, pa je tudi njihovo meso izjemno okusno, pravi Pukšičeva, sicer diplomantka Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Predelava mesa danes predstavlja 80 odstotkov dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, peka pa 20 odstotkov. Svojih izdelkov ne prodaja javnim ustanovam, ampak si je z leti ustvarila mrežo zvestih kupcev. »Enkrat mesečno lahko dobijo paket z mesom, naročajo pa tudi kruh, potice, gibanice, pecivo, kot so na primer breskvice, zadnje čase pa so naš prodajni hit narezki. Uspešno sodelujemo na Dobrotah slovenskih kmetij, že leta prodajamo zlasti pekovske izdelke pa tudi mesnine na stojnici v mariborskem Mercatorju, prisotni smo na raznih sejmih, dvakrat na leto tudi v Avstriji,« našteva.

Obvezna prisotnost na družbenih omrežjih

V dobi digitalizacije ne gre brez družbenih omrežij. »Našo ponudbo je mogoče spremljati tudi po Facebooku. Tam sprejemam naročila, še posebej pa je živahno pred večjimi prazniki, kot sta velika noč in božič, ko imamo res veliko dela, zato je pomembno, da si naredim natančen seznam naročil in razporedim delo, da vse steče čim bolj gladko. Takrat potrebujemo dodatno pomoč, najamemo ljudi, pomaga tudi hčerka Valentina.« 19-letnica že žanje kuharske uspehe – z letošnjih Dobrot slovenskih kmetij je namreč domov odnesla kar tri zlata priznanja: za janeževe upognjence, breskvice in potratno zloženko.

Njena mama pa se, kot tudi pritiče pravi podjetnici, ne ustavlja pri doseženem.

»Zavedam se, da kar mi počnemo, delajo tudi drugi, zato nenehno iščem nekaj novega,« pravi Pukšičeva.

»Tako med drugim urejamo staro klet za vinska in kulinarična druženja, poleg tega pripravljam tudi zgodbo, s katero bomo, če mi jo uspe realizirati, še bolj prepoznavni in bomo posegli višje,« napoveduje, za kaj točno gre, pa za zdaj še ne razkriva.

Na 37. festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, ki velja za sinonim kakovosti, pristnosti in bogastva slovenskega podeželja, obenem pa je tudi dobra promocija za nagrajence, se je odlično odrezala tudi Petra Ješovnik s kmetije Ješovnik v Cogetincih. S svojimi izdelki je pobrala kar pet priznanj, in sicer štiri zlata: za domače jušne rezance, domače pisane svedre Štirje letni časi, Antujove mlince in Antujov velikonočni kruh, za domače ajdove široke rezance pa srebrno priznanje.

Klasično kmetovanje je premalo

Na kmetiji, ki se primarno ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, je nosilka dveh dopolnilnih dejavnosti – za peko kruha in proizvodnjo testenin. »S tem se intenzivno ukvarjam zadnjih pet let in lahko rečem, da se je zadeva zdaj že dobro 'prijela' in da sem si pridobila stalne stranke, ki so prepoznale vrednost domačega kruha in testenin, narejenih na tradicionalen način,« razlaga Ješovnikova, ki tako kot Pukšičeva poudarja, da je danes klasično kmetovanje premalo, ampak je predelava tista, ki prinaša zaslužek.

»Naša prednost je v tem, da doma pridelamo osnovne sestavine, torej jajca in žita, z njimi pa smo vstopili v svet predelave in slednjič izdelkov, ki jih priznavajo tako strokovnjaki na senzoričnih ocenjevanjih kot kupci,« je ponosna Ješovnikova.

S ponudbo domačih jajc, kruha in raznih vrst testenin so prisotni na tržnicah in sejmih, svoje izdelke redno prodajajo tudi v Intersparu v mariborskem Europarku. »Poleg tega jih oglašujemo na naši Facebook strani, ljudje jih lahko naročijo in prevzamejo pri nas, po želji jih tudi dostavimo. Pred prazniki je naročil res veliko, temu primeren tudi tempo dela, ki ga je treba dobro organizirati. Toda mirno lahko priznam, da je veliko lažje delati kot izdelek prodati. Še najbolj pridne roke in vrhunski izdelek namreč nič ne pomenita, če ne najdeta poti do kupca. Zato moramo biti danes na kmetiji res vsestranski,« sklene Petra Ješovnik, ki za zdaj ostaja pri svojem asortimanu. »Malo ga bom še izboljšala, nato pa se lotila novih idej, ki jih ne manjka.«

Petra Ješovnik iz Cogetincev pravi, da je veliko lažje delati kot izdelek prodati. Še najbolj pridne roke in vrhunski izdelek namreč nič ne pomenita, če ne najdeta poti do kupca. Foto: osebni arhiv

Da se je podoba žensk na kmetijah v zadnjih desetih letih precej spremenila, saj danes vse pogosteje niso več le »pomočnice na kmetiji«, ampak nosilke razvoja, inovacij in podjetništva, ugotavlja tudi Evropska komisija v svojem najnovejšem poročilu, po katerem ženske vodijo približno 31 odstotkov kmetij v Evropski uniji. Delež gospodaric na kmetiji se med državami zelo razlikuje, saj znaša od približno šestih odstotkov na Nizozemskem do okoli 44 odstotkov v Latviji in 43 odstotkov v Litvi. Slovenija je nekje v zgornjem delu evropske lestvice. Zanimivo je, da ženske sicer vodijo skoraj tretjino vseh kmetij v EU, vendar upravljajo predvsem manjše kmetije. Povprečna kmetija, ki jo vodi ženska, namreč obsega približno devet hektarjev, medtem ko moški v povprečju gospodarijo z okoli 21 hektarji. Posledično ženske prejmejo tudi precej manj neposrednih kmetijskih podpor, saj so te večinoma vezane na površino zemljišč.

Premalo žensk s formalno kmetijsko izobrazbo

»Ker ženske upravljajo manj kot tretjino kmetij, so kmetice še vedno premalo zastopane kot lastnice, upraviteljice in vodje kmetij. Zato sedanja Skupna kmetijska politika (SKP) izrecno spodbuja sodelovanje žensk v kmetijstvu in podeželskem gospodarstvu, države EU pa so v svoje strateške načrte SKP vključile večji obseg uvedbe ciljno usmerjenih ukrepov, vključno s povečano finančno podporo za kmetice,« je zapisano v poročilu Evropske komisije, kjer izpostavljajo tudi paradoks glede izobraževanja kmetic. »Le okoli 19 odstotkov gospodaric ima namreč formalno kmetijsko izobrazbo, njihov delež v strokovnih usposabljanjih pa je nižji kot pri moških.«

Evropska komisija zato poudarja, da bo treba ženskam nameniti več ciljnih izobraževanj in usposabljanj.

Da so se tega že konkretno lotili, poudarjajo na našem resornem ministrstvu: »Z različnimi mehanizmi ustvarjamo pogoje za zagotavljanje enakih socialnih in finančnih izhodišč tako za ženske kot za moške, saj želimo, da se demografski trendi stabilizirajo in posledično okrepi vloga žensk na podeželju. Ženske tako v okviru intervencij SKP podpiramo prek meril za izbor vlog. Vključenost žensk se je pri pristopu LEADER/CLLD spodbujala v okviru meril za izbor strategij lokalnega razvoja; ženske predstavljajo 42 odstotkov vseh članov organov odločanja LAS. V okviru potrjenih projektov intervencije LEADER v letu 2025 se ženske podpira predvsem kot nosilke kulinarične, rokodelske in kulturne dediščine ter kot aktivne soustvarjalke razvoja podeželja. Prek društev, podjetnic in posameznic se izvajajo delavnice tradicionalne kulinarike, zbiranje receptov, prenos znanja na mlajše generacije in promocija lokalne hrane.«

Posebne aktivnosti so namenjene opolnomočenju mladih kmetic, razvoju podjetniških kompetenc ter usklajevanju družinskega življenja in prek društev preživljanju kvalitetnega prostega časa, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.

»Društva kmečkih in podeželskih žena sodelujejo kot partnerji pri organizaciji izobraževanj, dogodkov in turističnih vsebin, projekti pa prispevajo k večji socialni vključenosti, ekonomski neodvisnosti žensk ter ohranjanju znanja in tradicije na podeželju. Ministrstvo spodbuja večjo socialno vključenost kmečkih in podeželskih žensk ter krepitev njihove vloge v kmetijstvu, kar uresničuje s sofinanciranjem delavnic, posvetov, izobraževanj, prireditev in drugih aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju povezovanja ter omogočajo prenos novih znanj in dobrih praks na področju kmetijske pridelave in predelave. Aktivnosti izvajajo društva kmečkih in podeželskih žena ter Zveza slovenskih kmetic.«

Kmeticam je bila lani posvečena gostujoča razstava z naslovom Inovativne zgodbe žensk s podeželja, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta FLIARA, vprašanje žensk na podeželju pa je bilo obravnavano tudi v okviru forumov 6. slovenskega podeželskega parlamenta junija letos.

Dobro obiskane delavnice

Da na KGZ Ptuj aktivno vključujejo ženske v razna izobraževanja, pritrjuje tudi David Roškarič. »Izvajamo dobro obiskane delavnice in predavanja na različne teme, kot so pridelava zelenjave, predelave mleka, konzerviranje zelenjave ter poljščin, dobra higienska praksa v okviru dopolnilnih dejavnosti, socialna varnost žensk na kmetiji in drugo. Predavatelji so tako sodelavci na zavodu kakor tudi specialisti iz drugih zavodov in strokovnjaki iz različnih inštitucij izven kmetijskega sektorja. Vsako leto smo tudi soorganizatorji prednovoletnega srečanja društev kmečkih žena UE Lenart.«

Številne raziskave kažejo, da ženske na kmetijah ne predstavljajo le para pridnih delovnih rok, ampak so pogosto gonilna sila pri uvajanju novih dopolnilnih dejavnosti, spletne prodaje in digitalnega marketinga. Foto: Magnific 

Tudi glede digitalizacije in marketinga ni enotne evropske statistike v smislu odstotkov, ampak se pri tem lahko opremo le na ponavljajoče se ugotovitve številnih neodvisnih raziskav, kot so raziskave Evropske komisije, že omenjena projekta FLIARA in GRASS Ceiling, raziskave OECD ...

Čeprav uporabljajo različne metode in zajemajo različne države, prihajajo do zelo podobnih ugotovitev - da ženske na kmetijah pogosteje prevzemajo trženje in promocijo, da so pogosto pobudnice dopolnilnih dejavnosti, da praviloma skrbijo za družbena omrežja, spletne strani in neposredno komunikacijo s kupci ter da veliko prispevajo k razvoju blagovnih znamk, turistične ponudbe in neposredne prodaje. Če povzamemo, lahko torej rečemo, da so ženske na kmetijah pogosto gonilna sila pri uvajanju novih dopolnilnih dejavnosti, spletne prodaje in digitalnega marketinga.

Še vedno pogosto nevidne

Toda Evropski parlament v letošnjem pregledu položaja žensk v kmetijstvu opozarja, da je velik del njihovega dela še vedno »neviden«. Statistika namreč zajame nosilke kmetij, precej težje pa pokaže vse ženske, ki dejansko vodijo razvoj, administracijo, trženje in finance, čeprav uradno niso nosilke kmetijskega gospodarstva. Ženske so v kmetijstvu EU še vedno premalo zastopane, zlasti kot upravljavke kmetij, medtem ko velik del njihovega prispevka kot zakonskih partneric in neplačanih družinskih delavk ostaja neviden in nepriznan.

Približno tretjino kmetij v EU upravljajo ženske, vendar še vedno obstajajo strukturne ovire pri lastništvu zemljišč, dedovanju, dostopu do virov in oblikovanju politik. Patrilinearni vzorci prenosa zemljišč še naprej omejujejo dostop žensk do kmetijskih zemljišč, subvencij skupne kmetijske politike EU (SKP) in vlog pri odločanju.

Obstoječi podatki, vključno s podatki Eurostata, zajemajo ženske, ki so nosilke kmetij, vendar spregledajo obseg neformalnega in neplačanega dela, ki ga na kmetijah opravljajo zakonske partnerice, kar ima za posledico nepopolno sliko. Raziskave kažejo, da SKP kljub zavezam EU k enakosti spolov ostaja v veliki meri slepa za spol. Evropski parlament je dosledno obravnaval enakost spolov v kmetijstvu z več resolucijami, v katerih je poudaril ključno vlogo žensk v podeželskih gospodarstvih, hkrati pa pozval k bolj ciljno usmerjeni podpori in boljšim podatkom, razčlenjenim po spolu. Predlagani večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 bi z novo strukturo združitve več sektorskih pravil v enoten zakonodajni okvir dvignil enakost spolov na raven strukturno vgrajenega horizontalnega načela na več področjih politik EU, vključno s kmetijstvom – sektorjem, kjer se je vključevanje načela enakosti spolov zgodovinsko obravnavalo kot pozabljena misel,« so zapisali v letno poročilo o položaju žensk v kmetijstvu EU.