Zdravniška služba je bila v središču Slovenskih goric na voljo že sredi 19. stoletja

V Lenartu so imeli tržani in okoličani na voljo zdravnika že sredi 19. stoletja. Med prvimi lenarškimi zdravniki je bil najbolj znani upokojeni češki vojaški zdravnik dr. Henrik Beneš, ki je v Lenartu delal od leta 1855 do 1907. Od 1907 do 1914 je pri Lenartu delal zagrizeni nemški zdravnik dr. Theobald Zirngast, ki je po letu 1918 deloval v Mariboru.

Foto: arhiv ZD Lenart

Prvi slovenski zdravnik dr. France Tiplič (1869–1918) je prišel v Lenart jeseni leta 1900. Bil je izredno delaven in razumevajoč zdravnik splošne prakse ter zobozdravnik. Bil je dober prijatelj slovenskega zdravnika dr. Alojza Kraigherja (1877 – 1959), ki je bil v letih 1907–1914 okrajni zdravnik pri Sv. Trojici, in znanega slovenskega odvetnika Milana Goriška (1877 – 1957). Od leta 1918 do svoje mobilizacije leta 1941 je v Sv. Trojici služboval zasebni slovenski zdravnik dr. Bruno Weixl (1887 – 1967), ki je po drugi svetovni vojni od 1945 je delal v Mariboru. Decembra 1918 je za okrajnega zdravnika (pozneje je postal banovinski zdravnik) v Lenart prišel domačin dr. Ludvik Kramberger (1887–1962), ki je vse do svoje upokojitve leta 1960 deloval kot zdravnik splošne prakse. Poleg zasebne prakse je zdravil tudi zdravstveno zavarovane delavce, uradnike, obrtnike in, kar je žal skoraj povsem pozabljeno, tudi občinske reveže. Med drugo svetovno vojno ga je lenarški nemški župan za štiri leta premestil v Sv. Trojico. Po vrnitvi leta 1945 so dr. Ludvika Krambergerja imenovali za krajevnega zdravnika.

V Lenartu je od leta 1930 služboval zasebni zdravnik in zobozdravnik, ki je bil sicer domačin, a vseskozi trdno zvest in predan nemštvu, dr. Heinrich Sollagg. Med nemško okupacijo je bil eden od petih članov nacionalsocialistične (nacistične) stranke (NSDAP) v Lenartu. Aprila 1945 je dr. Sollagg aprila 1945 zbežal v avstrijsko Radgono. V Lenart se je iz Sv. Trojice vrnil dr. Ludvik Kramberger. V letih 1936–1941 je imela v Lenartu zasebno zdravniško prakso tudi dr. Drina Gorišek Skaljer, ki je bila soproga dr. Milana Goriška ml., odvetnika in snaha najbolj znanega odvetnika, voditelja Sokola in dolgoletnega lenarškega župana dr. Milana Goriška. Med okupacijo 1941 – 1945 je z družino živela v izgnanstvu v Banja Luki in izgubila moža v bojih na Sutjeski. Po letu 1945 je delovala v mariborski bolnišnici, kjer je ustanovila in vodila transfuzijsko postajo.

Po ukinitvi okraja Maribor–okolica in ustanovitvi velike občine Lenart, je bil leta 1956 ustanovljen samostojni občinski Zdravstveni dom Lenart, ki je deloval v hiši na Jurovski cesti (sedanja zgradba sodišča). Takratna občina (komuna) Lenart v Slovenskih goricah je za prvega upravnika ZD imenovala dr. Vladimirja Breznika. Ta je kmalu odšel v Lendavo, ZD pa so vodili dr. Marija Brumec, dr. Franc Gabršček in od leta 1968, ko je postal ZD Lenart del velikega ZD Maribor, kar 16 let kot direktor TOZD Zdravstveno varstvo Lenart, domačin Dušan Markoli, dr. dent. medicine. Med leti 1995 – 1998 je vodil ZD Lenart Aleksander Šošterič, dr. med., od leta 1998 vse do odstopa oktobra 2024 pa domačin iz znane lenarške zdravniške družine Jožef Kramberger, dr. med. Prvega maja letos je bila za direktorico ZD Lenart potrjena Klavdija Dvoršak, mag. zdr. soc. managmenta.

Predstavitveni film o Zdravstvenem domu Lenart (2012):