
V Trnovski vasi pripravili sprejem za zlato Žanet Polanec
19 februar 2025ustvaril Aleksandra Papež

Nagrajena ideja otroških igral
19 februar 2025ustvaril Nina Zorman

Arhitekturne vizije Svete Trojice
17 februar 2025ustvaril Marjan Toš
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani od stotih zaposlenih vsak dan na bolniški šest prebivalcev Slovenije. Zaradi bolezni smo v službah povprečno manjkali 21,7 koledarskega dneva, kar je več kot v prejšnjih letih.
Leta 2023 na primer je bila povprečna odsotnost delovno aktivnega prebivalstva 19,4, leta 2022 pa 18 koledarskih dni v letu. Za primerjavo: po podatkih Eurostata za leto 2022, novejši še niso zbrani, so bili državljani članic EU v povprečju bolniško odsotni 12,8 dneva. V Sloveniji narašča tako število dolgotrajne kot kratkotrajne bolniške odsotnosti, zato je na mestu vprašanje, ali smo res veliko več bolni, kot smo bili pred pandemijo koronavirusa ali pa samo bolj izkoriščamo sistem.
Kot ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so se kratkotrajni staleži, ki trajajo do tri dni, najpogosteje tik pred koncem ali začetkom vikenda oziroma okoli prazničnih dni, razmahnili po uvedbi odpiranja in zapiranja bolniške na daljavo, brez obiska osebnega zdravnika. Je pa vse več, kot rečeno, tudi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, tistih po 30 dneh. Leta 2014 je bilo dlje kot eno leto na zaradi zdravja z dela odsotnih približno 3.500 oseb, lani pa že skoraj 10.000, stroške za njihova nadomestila pa krije ZZZS. Ti naj bi po podatkih zavoda v zadnjem desetletju z 216 narasli na 620 milijonov evrov.
Razlogov za tako neverjeten porast je več, med njimi so seveda tudi vse daljše čakalne dobe. Po zadnjih podatkih naj bi bil rekorder z dela odsoten že 14. leto, bojda pa smo edina država v EU, ki ne pozna zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Nekaj časa je Sloveniji pri tem delala družbo še Bolgarija, ki pa je medtem uspela spremeniti sistem. O tem razmišljajo tudi na zdravstvenem ministrstvu, in sicer da bi dolžino bolniške z nekaj izjemami omejili na približno dve leti.
Povprečna bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev po dnevih, Slovenija in občine UE Lenart, 2022-2024. Vir: NIJZ
Že slovensko povprečje glede bolniških staležev, ki je torej trajalo 21,7 dneva, je visoko, stanje v Slovenskih goricah pa je še bolj zaskrbljujoče, saj ga v vseh šest občin znotraj Upravne enote Lenart krepko presegajo. Od tega najmanj v Cerkvenjaku, kjer so bili občani v povprečju na bolniški 23 dni, a precej več kot v prejšnjih dveh letih, ko so leta 2023 manjkali 16,8, leta 2022 pa 18,2 dneva. S 24,7 dneva Cerkvenjaku sledijo v Lenartu in Benediktu. Število bolniških je opazno naraslo predvsem v Lenartu, saj so jih v 2023 beležili 19,3, v 2022 pa zgolj 14,6 dneva. V Benediktu povprečje odsotnosti občanov z dela zaradi bolezni z 21,8 v 2023 in 24 v 2022 ostaja na približno enakem nivoju. V občini Sveta Ana so bili delovno aktivni lani v povprečju v staležu 26 dni, predlani 29, še leto poprej pa 21,3. Malce več, 26,5 dneva, so bili lani na bolniški Trojičani; leta 2023 se je to povprečje ustavilo pri 21,8, leta 2022 pa pri 18,8 dneva. Najslabšo statistiko so zabeležili v občini Sveti Jurij v Slov. goricah, saj so bili delavci tam lani zaradi bolezni povprečno odsotni 29,5, predlani 22,1, leta 2022 pa 22,3 dneva.