Kultura v sodobni informacijski družbi tudi podeželja ne zaobide

Kultura ima v sodobni informacijski družbi posebno in vse pomembnejšo vlogo, saj predstavlja temelj naše identitete, vrednot in načina razumevanja sveta. Čeprav živimo v času hitrega tehnološkega napredka, digitalizacije in neprestanega pretoka informacij, kultura ostaja tisti element, ki daje tem informacijam pomen in kontekst. Informacijska družba omogoča lažji dostop do znanja, umetnosti in različnih kulturnih vsebin. Splet, družbena omrežja in digitalni mediji brišejo geografske meje ter omogočajo povezovanje ljudi iz različnih okolij. Tako se kulture med seboj prepletajo, bogatijo in razvijajo. Hkrati pa ta odprtost prinaša tudi izzive, kot so površnost, komercializacija kulture in izguba lokalnih tradicij.

Tudi dramsko izročilo v informacijski družbi še živi, KPD Zarja iz Lenarta izpred druge svetovne vojne, arhiv Knjižnice Lenart

Prav zato je kultura danes še pomembnejša kot nekoč. Pomaga nam ohranjati kritično mišljenje, spodbuja ustvarjalnost ter krepi občutek pripadnosti skupnosti. Prek umetnosti, jezika, običajev in zgodovine razumemo, kdo smo in kam želimo iti. Brez kulture bi bila informacijska družba le množica nepovezanih podatkov, brez globljega smisla. Kultura torej ni le dodatek tehnološkemu razvoju, temveč njegova nujna spremljevalka. Le z njenim spoštovanjem in razvojem lahko zagotovimo, da bo napredek služil človeku in ne obratno.

Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, bodo omenjena vprašanja pogosto na dnevno – političnem »jedilniku«. Kot je to že desetletja v navadi. Politika si pač zna odrezati svoj kos pogače, njen ideološki podstat pa za nameček vedno znova dokazuje, kaj so njene prave vrednote. So res prave? Kakor za koga in kakor kdaj. Slovenstvo se je ohranilo zaradi jezika in kulture, pa tudi zaradi trdoživosti, vztrajnosti, pokončnosti in poguma, ko je bilo treba braniti nacionalne oz. narodne interese. Veliko zgodovinskih poglavij je treba poznati, da lahko presojamo ali ocenjujemo. A eno je na dlani, poleg sodobne informacijske internetne družbene stvarnosti je treba ohraniti tudi ljudsko kulturno izročilo, kulturno tradicijo mest in podeželja, subkulturo in kulturo mlade generacije, ki kot valovi pljuska ob čeri sodobnega kulturnega vsakdanjika. Sporočilnost je pač treba dojeti in razumeti, če ne bomo ostali zaplankati v preživetih, starih klišejih neke navidezne domoljubne domačijskosti, s katero ne bomo mogli stopati v korak s časom. Bomo torej obtičali ali celo zaostali za drugimi. Zato ker smo majhni ali zato, ker nas je tega sram in grmimo na vse pretege »kul, ful« namesto dobro jutro in dober dan v lepem materinem, slovenskem jeziku. Je že res, da informacijska družba terja svoj davek, toda naj nas ne bo sram, da smo narod, ki se je obdržal zaradi kulture in jezika. In da smo tudi zato lahko ponosni na preteklost, od prazniku kulture še toliko bolj. Ne bodimo hlapci angleščine in njenih modernih izpeljank, saj bomo sicer morali pritrditi Ivanu Cankarju, ki je nekoč dejal: »Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni«. Ostanimo raje pri Prešernu, ki je znal zapeti: »V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!«