Podobno kot v večini razvitih držav rak dojk tudi v Sloveniji ostaja najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vendar sodobna medicina ob zgodnjem odkrivanju omogoča zelo uspešno zdravljenje. Prav zato so presejalni programi, redni pregledi in ozaveščanje o prvih znakih bolezni ključni pri zmanjševanju umrljivosti ter izboljšanju kakovosti življenja bolnic.

Vsak peti nov primer raka pri ženskah v Evropi je rak dojk. A ne gre izključno za bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških.

Po podatkih Registra raka je v letu 2022 v Sloveniji za rakom dojk zbolelo 1.510 oseb, od tega 1.502 žensk in osem moških, umrlo pa 434 žensk in šest moških.

Umrljivost žensk za rakom dojk se počasi zmanjšuje, predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku. K odkrivanju manjših, netipičnih sprememb, ki so običajno manjše kot en centimeter, zagotovo pripomore organizirani državni presejalni program DORA, ki poteka od 21. aprila 2008 in je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji.

Dejavniki tveganja

Ta je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ko je verjetnost, da zbolijo za rakom dojk, največja. Vabilo prejmejo vsaki dve leti. Toda v Europa Donna Slovenija, ki je del evropskega združenje za boj proti raku dojk, opozarjajo, da lahko za rakom dojk zbolimo tudi v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom, zato svetujejo redno mesečno samopregledovanje dojk. Seveda zbolevajo tudi mlajše ženske, ki še niso vključene v presejalni program; tudi zanje priporočajo samopregledovanje dojk, občasno pa tudi samoplačniško mamografijo.

Zbolevnost in umrljivost za rakom je mogoče zmanjšati z odkrivanjem dejavnikov tveganja raka in zmanjševanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero, je prepričana doc. dr. Erika Matos, specialistka interne medicine in internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana in predsednica Sekcije za internistično onkologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Zdrav način življenja

»Za to si po eni stani prizadevamo z vzgojo in izobraževanjem, kako naj ljudje ravnajo, da si bodo zmanjšali ogroženost z rakom, po drugi strani pa z zakonodajo. Za svoje zdravje in zdravje ljudi okrog lahko sami naredimo veliko z zdravim načinom življenja. Resda so nezdrava prehrana, ki je premastna, presladka, preslana, tudi preobilna, pitje večjih količin alkohola in kajenje največji dejavniki tveganja za raka in druge bolezni, vendar opustitev teh razvad še ni zadosti za zdravo življenje. Pomembno je, da skrbimo za zdrav življenjski slog, da jemo raznoliko in zdravo hrano, da opustimo nezdrave navade in razvade, da vzdržujemo primerno telesno maso in smo telesno aktivni. Pomembno je, da se samopregledujemo in se odzovemo na povabilo presejalnega programa DORA. Pomembno je tudi, da tiste, ki oklevajo, k udeležbi spodbujamo.«

Med posledicami zdravljenja, ki močno vplivajo na samopodobo pacientk, so odstranitev ene ali obeh dojk in izguba las zaradi kemoterapije. Foto: Magnific

Poleg nezdravega življenjskega sloga je treba med dejavnike tveganja, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom dojk, med drugim prišteti tudi dednost, oralno kontracepcijo, hormonsko nadomestno zdravljenje in mamografsko nepregledanost dojk. Čeprav neposredne povezave med stresom in nastankom raka znanost ni dokončno potrdila, pa je Teja Dajčman Topolovec prepričana, da je prav dolgotrajni stres pri njej pomembno vplival na razvoj bolezni.

»Nemogoče, da bi lahko doletelo mene«

Naša sogovornica sodi med mlade ženske, ki po statistikah niso tipična »tarča« raka dojk. Odkrito in brez dlake na jeziku je spregovorila o življenju na vrtiljaku, kot je poimenovala svojo bitko z rakom. »Stara sem bila 33 let, bila sem rekreativna športnica, živela sem dokaj zdravo, nekadilka – pri teh letih se ti zdi povsem nemogoče, da bi lahko doletelo tebe. Samopregledovala se nisem, zatrdlino v dojki pa sem začutila nekega dne pod tušem povsem naključno.«

Brez kakšne panike se je naročila na ultrazvok, ki sprva ni pokazal nič resnega, po nekaj mesecih pa so izvidi potrdili nenevaren tumor, ki so ji ga operativno odstranili. Vmes je postala še tretjič mama, otroka je dolgo dojila, zato je šla na kontrolni pregled šele čez leto dni. »Izvidi niso bili v redu, potrebna je bila biopsija. Spomnim se, da je bil čas pred božičem, ki pa ni bil več prazničen, saj so me že prevevali mešani občutki nejevere, strahu in tistega Kaj pa če je res?« Takoj po novem letu jo je »zadela« realnost – diagnoza rak dojke. »Vse skupaj se je ponovilo, bilo je kar obsežno, najbrž bo potrebna mastektomija, so rekli, torej odstranitev dojke.«

Kako sprejeti novo sebe?

Mislila je, da je pripravljena na to, dojko bodo pač odstranili in potem bo zdrava, torej ni problema. »Ko pa sem se videla po operaciji v ogledalu, me je strašno prizadelo, pravzaprav me je sesulo. Več mesecev sem potrebovala, da sem se lahko pogledala in se sprejela. To je bila velika psihična bolečina, ki ji je sledila še tista z izgubo las po kemoterapiji.« Hkrati pa je bila bolečina tudi izrazito fizična, po operacijah in po kemoterapijah, ko jo je vse tako bolelo, da se je komaj premikala in je zadnje atome moči hranila za svoje tri sončke.

Teja Dajčman Topolovec. Foto: Ines Zadravec

In kako razložiti otrokom, da je mami bolna in da marsičesa nekaj časa ne bo mogla početi? »Starejšima sva z možem skušala pojasniti, kaj se dogaja, tudi obrniti na šalo in na igro. Nakup lasulje na primer smo spremenili v dogodivščino, ko smo jih vsi poskušali in se zraven nasmejali. A realnost je bila vse prej kot zabavna – ko sem ostala sama, se je bilo težko sprijazniti z novo Tejo, brez dojke in brez las. Ko sem šla ven, sem imela občutek, da se vsi obračajo za menoj in dobesedno buljijo vame. Sčasoma sem spoznala, da ni pomembno, kaj si drugi mislijo o meni, važno je, da se jaz sprejemam.«

»Danes, ko je najhujše, upam, za mano: operacije, vključno z rekonstrukcijo dojke, kemoterapije …, se z veseljem pogledam v ogledalo z zavedanjem, da sem nepopolno popolna. Brazgotine in rane me ne spominjajo na nič slabega, ampak so opomin na to, kaj sem prestala, pa tudi na to, da v življenju največ štejejo trenutki in malenkosti. In za ta spoznanja sem zelo hvaležna.«

Diagnoza rak dojke pomeni velik šok za vsako žensko, a Teja Dajčman Topolovec svojim »sotrpinkam« svetuje predvsem pozitiven pristop in vero v ozdravitev pa tudi zaupanje v medicino. »Samopregledujte se, pravočasno pojdite na mamografijo, v zgodnji fazi se da vse rešiti. Ko se na avtu prižge lučka, ga peljemo k mehaniku, prav bi bilo, da tudi svoje telo, ko zaznamo kakšne spremembe, 'peljemo' k zdravniku.«

Redno samopregledovanje

Z rednim samopregledovanjem, svetujejo v Europa Donna Slovenija, dobro spoznamo svoje prsi in lažje odkrijemo zgodnje znake te bolezni, zgodnje odkrivanje in zdravljenje pa zagotavljata najboljše možnosti za ozdravitev. »A kaj, ko mesec hitro mine in pozabimo, kaj vse bi bilo dobro še narediti. Tako kot uporabljamo opomnike za rojstne dneve, sestanke, predstave in tečaje, nam zelo prav pride tudi opomnik za samopregled dojk. Seveda si lahko datume vnesemo v koledar, lahko pa si tudi preprosto naložimo slovensko aplikacijo Breast test, ki nas bo opozorila, ko bo ponovno čas, da si vzamemo tri minute za samopregled.«

Kaj pravi statistika?

Poglejmo si še nekaj statističnih podatkov. Če rak dojk predstavlja vsak peti primer raka pri Evropejkah, je ta najpogosteje diagnosticiran rak pri enem od štirih primerov raka letno po vsem svetu. Leta 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija v Evropi zabeležila 604.900 novih primerov, med članicami EU 27 pa 375.000.

Projekcije kažejo, da bo v EU za rakom dojke pred dopolnjenim 74. letom starosti zbolelo od ene do enajst žensk.

Strokovnjaki ocenjujejo, da se 20 odstotkov primerov raka dojke v Evropi pojavi pri ženskah, mlajših od 50 let, 33 odstotkov v starosti od 50 do 64 let, preostali primeri pa se pojavijo pri ženskah, starejših od 64 let. Te številke dokazujejo, da rak dojke prizadene veliko žensk v letih, ko so posvečene delu in vzgoji družine.

Mamografija velja za najzanesljivejšo in najnatančnejšo metodo za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Foto: Magnific

Rak dojke je tudi vodilni vzrok smrti zaradi raka pri ženskah po vsem svetu, saj predstavlja eno od šestih smrti zaradi raka. Zahteva tudi življenja več evropskih žensk kot kateri koli drugi rak. V Evropi naj bi leta 2022 zaradi raka dojk umrlo 160.000 žensk, v državah članicah EU pa 95.800. Evropske ženske, stare 15 let in več, pri katerih je bil med letoma 2000 in 2007 diagnosticiran rak dojke, so imele ocenjeno petletno relativno stopnjo preživetja 83 odstotkov.

Slovenska DORA med boljšimi v EU

Skoraj vse države EU imajo danes neko obliko organiziranega nacionalnega ali regionalnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojke, najpogosteje z mamografijo za ženske med 50. in 69. letom, saj Evropska komisija priporoča organizirane, populacijske programe. Po podatkih OECD in EU je organizirano presejanje raka dojke uvedeno v 26 od 27 držav EU oziroma v 26 od 29 držav EU z Norveško in Islandijo vred. Razlike pa so velike, kajti nekatere države imajo zelo dobro organizirane in visoko obiskane programe, med katerimi prednjačijo Danska, Finska, Švedska in Slovenija, spet druge pa imajo tovrstne programe formalno uvedene, vendar z nizko udeležbo ali slabšo dostopnostjo, zlasti je tako v Bolgariji in Romuniji.

Mamografija velja za najzanesljivejšo in najnatančnejšo metodo za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki, saj jih lahko odkrije veliko prej kot katera koli druga preiskava.

Gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki, pri katerem dojko predhodno stisnejo med dve plastični plošči in slikajo. Aparat za slikanje dojk se imenuje mamograf. Pri slikanju uporabljajo nizke doze rentgenskih žarkov, ki potujejo skozi tkivo dojke in na drugi strani dojke naredijo sliko na film ali detektor, ki pokaže majhne, netipne tumorje. Na ta način je mogoče odkriti raka dojk veliko prej, preden se pojavijo vidni ali tipni znaki, kot je npr. zatrdlina v dojki, izcedek iz bradavice ipd.

Z rednim samopregledovanjem dobro spoznamo svoje prsi in lažje odkrijemo zgodnje znake bolezni. Foto: Magnific

Približno polovica rakov, odkritih na ta način, je dovolj majhnih, da je potrebna le kirurška odstranitev spremenjenega tkiva, ne pa celotne dojke, in tudi zdravljenje je mnogo bolj uspešno, kot pri napredovali obliki. Udeležba v presejalnem programu torej ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše. Pri mamografiji je stisk dojk pomemben za boljši prikaz tkiva, za nekatere ženske pa je lahko boleč in neprijeten, zato se vabilu na pregled ne odzovejo.

Trije načini zdravljenja

Kaj pa ko je rak že tu? »Pri zdravljenju raka dojk uporabljamo vse tri načine onkološkega zdravljenja: kirurško, obsevanje in sistemsko. Zdravljenje je multidisciplinarno in o načinu odloča skupina specialistov, ki poleg histologije tumorja upošteva tudi starost in splošno stanje bolnice ter morebitne druge, t. i. pridružene bolezni ter razširjenost raka. Optimalne rezultate dosežemo le s kombinacijo več različnih vrst: s kirurgijo, obsevanjem in sistemskim zdravljenjem. Vrstni red je odvisen od razširjenosti oziroma stadija bolezni. Pri dovolj zgodaj odkritem lokalno omejenem raku je primarno kirurško zdravljenje. Če je tumor dovolj majhen v primerjavi z velikostjo dojke, bolnici predlagamo ohranjevalno (konzervirajočo) operacijo, pri kateri dojko ohranimo. Če je tumor preobsežen, da bi dojko lahko varno ohranili, predlagamo odstranitev celotne dojke. Možno je izvesti odstranitev celotne dojke brez takojšnje rekonstrukcije ali odstranitev celotne dojke s takojšnjo rekonstrukcijo,« pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu.

Diagnoza rak dojke pomeni velik šok za vsako žensko, a Teja Dajčman Topolovec svojim »sotrpinkam« svetuje predvsem pozitiven pristop in vero v ozdravitev pa tudi zaupanje v medicino. Foto: Magnific

»Odstranitvi tumorja in natančni preučitvi njegovih značilnosti navadno sledi še ena ali več vrst dopolnilnega sistemskega zdravljenja pa tudi obsevanje, če je bila dojka delno odstranjena. Obsevanje je način zdravljenja malignih tumorjev z visokoenergetskimi žarki, namen pa je uničiti preostale rakave celice v dojki in okoli nje. Izbira sistemskega zdravljenja je tako odvisna od bioloških značilnosti tumorja, obsega bolezni, starosti in menopavznega statusa bolnice, njenega splošnega zdravstvenega stanja in bolezni. Izvaja se kot kemoterapija, hormonska terapija in tarčno zdravljenje. Pri lokalno napredovalem raku, katerega značilnosti je treba najprej ugotoviti z biopsijo, je po navadi primarno sistemsko zdravljenje s predoperativno kemoterapijo, s katero dosežemo zmanjšanje tumorja. Sledi operacija in nato po potrebi še dodatno sistemsko zdravljenje ter največkrat tudi obsevanje. Pri razširjeni bolezni primarno kirurško zdravljenje navadno ni prva izbira, zato se zdravljenje praviloma začne sistemsko z zdravili, ki delujejo na vse telo. Lahko pa dodamo lokalno še obsevanje. Kasnejše kirurško zdravljenje ni izključeno.«

Medicina je na področju zdravljenja raka dojk v zadnjih letih zelo napredovala, vse bolj pristopa k personaliziranemu sistemskemu zdravljenju, saj je vse več dokazov, da je takšno zdravljenje najbolj učinkovito.

Po svetu potekajo številne klinične raziskave, katerih namen je še dodatno izboljšati izid zdravljenja bolnic z rakom dojk. Izsledke nekaterih so že tudi slovenski onkologi prenesli v vsakodnevno klinično prakso, pričakujejo in upajo, da bodo za naslednje petletno obdobje lahko pokazali še boljše rezultate.

Rak dojke »nujno še ne pomeni konca sveta«

Da je rak dojk vedno boleč rez v življenje, se strinja doc. dr. Erika Matos, obenem pa poudarja pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, ki zelo visokem odstotku vodi v ozdravitev, zato diagnoza rak dojke »nujno še ne pomeni konca sveta«. Obenem priznava, da se zdravljenje raka pravzaprav nikoli zares ne zaključi, saj se lahko bolezen, odvisno od tipa, kadarkoli ponovi. »Pri nekaterih tipih je verjetnost ponovitev izjemno majhna, pri drugih pa bolnice doživljenjsko sledimo. Prva leta so pregledi pogostejši, na tri do štiri mesece, kasneje na pol leta, po petih letih pa običajno enkrat letno.« Zaveda se, da so ti kontrolni pregledi in čakanje na izvide za bolnice izjemno stresni, zato poudarja pomen psihološke podpore skozi ves proces in zdrav življenjski slog. »Leta 2024 objavljena študija OptiTrain je dokazala, da redna telesna vadba po zdravljenju raka dojk zmanjša možnost ponovitve bolezni in izboljša kognitivno funkcioniranje. Ženske so bile manj pozabljive in so se lahko bolje skoncentrirale, če so bile redno fizično aktivne.«

Ključnega pomena na poti do ozdravitve je poleg notranje moči podpora družine in prijateljev. Foto: Magnific

Ključnega pomena je tudi podpora bližnjih in razumevanje delodajalcev. »Ne vem, kako bi šla skozi vse to brez podpore družine in prijateljev. Ves čas so mi stali ob strani, skrbeli za otroke, me klicali, čutila sem, da so z mano. Na zunaj sem se delala močnejšo, kot sem v resnici bila, nisem hotela pokazati, kako težko mi je, saj nisem hotela biti breme, morda to ni bilo prav. Zavedam se, da je moja diagnoza bližnje zelo prizadela, kar je razumljivo, gotovo pa tudi marsikoga spodbudila, da je začel bolj paziti nase. Prav zato sem se tudi odločila govoriti o raku dojke,« je še dejala Teja Dajčman Topolovec.

____________

Projekt podpira Journalismfund Europe v okviru programa Pluralistic Media for Democracy.