Da so razmere na področju dolgotrajne oskrbe (DO) še vedno dokaj zmedene ter da potencialni uporabniki in izvajalci še vedno nimajo potrebnih informacij, da bi sploh lahko začeli izvajati storitve, vladi očita opozicija. »Nimamo ključnih postavk za izvajanje dolgotrajne oskrbe, imamo pa pravočasen začetek pobiranja prispevka,« pravijo opozicijske stranke.

Poleg tega centri za socialno delo ne morejo izdajati odločb o upravičenosti do DO, četudi je ta pravica začela veljati s 1. julijem. Na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je iz prispevka za dolgotrajno oskrbo doslej nabralo že več kot 55 milijonov evrov. A ker informacijski sistem ne deluje, odločb za dolgotrajno oskrbo na domu še kar ni. Kdaj bodo upravičenci prejeli prve odločbe, nas je zanimalo, zato smo se po odgovore obrnili na CSD Maribor.

Čeprav se je na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz prispevka za dolgotrajno oskrbo nabralo že več kot 55 milijonov evrov, CSD-ji je morejo izdajati odločb, saj informacijski sistem še ne deluje. Foto: Freepik

Direktorica Marjana Bravc je povedala, da so na CSD Maribor od 1. maja do vključno 4. septembra prejeli 144 vlog za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, od tega 21 z območja Upravne enote Lenarta. Vlog za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu je skupaj 617 (UE Lenart: 62), vlog za pravico do e-oskrbe pa 135, od tega šest za lenarško območje.

CSD Maribor izdelal 250 ocen upravičenosti

»Obravnava vlog se prične z izdelavo ocene upravičenosti na terenu, torej pri uporabniku doma. V tem času smo izdelali kar 250 ocen upravičenosti in z njimi uporabnike tudi pisno seznanili.«

Ali to pomeni, da že izdajajo tudi končne odločbe? »Izdajamo odločbe za pravico do oskrbovalca družinskega člana, pri tem pa potrebujemo tudi mnenje za kandidata za oskrbovalca, ki ga izdela komisija Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, česar trenutno še ne dobivamo. Velja poudarek, da je pred izdajo odločbe potrebno izdelati še načrt priporočenih storitev, ki služi kot obvezna priloga odločbi in v katerem so zavedene vse storitve, ki jih uporabnik potrebuje.«

Zahvala strpnim vlagateljem

Ker je torej sistem kompleksen in poleg CSD-jev zajema še druge deležnike, nam sogovornica ni mogla povedati, kdaj se bodo omenjene storitve začele tudi dejansko izvajati. »Na CSD Maribor si vsekakor želimo, da bi bilo to kar se da hitro, in delamo tudi vse, kar je v naši moči, da bi vlagatelji čimprej dobili storitve, ki jih potrebujejo.«

Bravčeva se je dotaknila tudi informacijskega sistema, o katerem je veliko govora, in povedala, da tisti za pravico do oskrbovalca družinskega člana deluje od leta 2024 in je že utečen, medtem ko je informacijski sistem za ostale pravice v domeni Ministrstva za solidarno prihodnost. Tega pa očitno še čakamo.

»Se pa na tem mestu zahvaljujemo vlagateljem, ki so res potrpežljivi in razumevajoči, saj imamo z njimi same lepe izkušnje, kar nam v teh časih, ko se takšen sistem vzpostavlja, vsekakor močno olajša delo,« je sklenila direktorica mariborskega CSD.