Antisemitski napisi na eni najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi

Policisti mariborske PU zbirajo obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. Gre za odkrivanje storilcev antisemitskih napisov na zgradbi obnovljene nekdanje mariborske sinagoge v Židovski ulici 4.

V pisnih virih mariborsko sinagogo prvič zasledimo leta 1429, a je zagotovo starejša, saj v svoji strukturi razkriva več gradbenih faz: najstarejšo iz obdobja poznega 13. stoletja in dve gotski gradbeni fazi iz poznega 14. in prve polovice oziroma sredine 15. stoletja. V drugi četrtini 15. stoletja je služila kot občasni sedež vrhovnega rabinata za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Mariborska sinagoga je najstarejše ohranjeno judovsko svetišče v Vzhodnih Alpah. Obstajala je že v 3. četrtini 14. stoletja, ko je v Mariboru živel prvi znani rabin Abraham. Vzhodno od nje je bil vrt domnevno s prvotnim pokopališčem, ob vodnem izviru pod sinagogo pa je stalo obredno kopališče (mikve). Strokovnjaki menijo, da bi lahko po starosti prve gradbene faze začetke njene zidave umestili celo v konec 13. stoletja. To je uvršča med najstarejše ohranjene sinagoge v srednji Evropi, kar ji daje dodatno veljavo in pomen. Je edina ohranjena srednjeveška sinagoga na Slovenskem. Iz Maribora so bili Judje pregnani v letih 1496 – 1497. V mesto se v večjem številu nikoli več niso vrnili.

Antisemitski napisi so tokrat izredno jasni in ni nobenega dvoma, da gre za primer sovražnih vsebin zoper Jude in judovstvo v kontekstu radikalnejšega antisemitizma, kateremu smo tudi na Slovenskem vse bolj priče. Že pred leti sta bila dva podoba primera napisov na pročelju sinagoge, ki pa nista bila t ako direktno antisemitska. Vsebina je bila »Juden raus« in svastika, torej simboli nacizma s kljukastim križem vred. Tudi takrat je zadevo vzela v roke policija, a storilcev niso nikoli odkrili. Morda bo tokrat policistom le uspelo izslediti storilce tega dejanja, ki potrjuje navzočnost antisemitizma na Slovenskem. Nanj smo mnogi že pred leti opozarjali, a smo žal ostajali precej osamljeni. Čas je torej, da zadnji pojav oskrunjenja mariborske sinagoge, ki je enkratni primer ohranjene judovske dediščine ne samo na Slovenskem, pač pa v širšem prostoru, ne samo najostreje obsodimo, pač pa pristojni tudi poiščejo storilce in v skladu z veljavno zakonodajo zoper njih tudi ukrepajo. Poleg vodstva Centra judovske kulturne dediščine, ki deluje v sinagogi in se je takoj odzvalo na to nesprejemljivo dejanje neznancev, je napisno akcijo danes že obsodila tudi Mestna občina Maribor.

Dr. Marjan Toš