Lokalni mediji niso zgolj poročevalci o dogajanju v posameznih krajih, temveč pomemben del demokratične infrastrukture. To je eno ključnih sporočil novega evropskega poročila Defending democracy with pluralistic local journalism, ki ga je avgusta objavil International Media Support (IMS). Poročilo temelji tudi na izkušnjah 46 lokalnih, regionalnih in nišnih medijev iz 16 evropskih držav, ki so sodelovali v programu Pluralistic Media for Democracy. Med njimi je bil tudi Ovtar24.

Program Pluralistic Media for Democracy (PM4D) je bil namenjen predvsem manjšim neodvisnim medijem, ki delujejo v okoljih, kjer je medijska pluralnost oslabljena, hkrati pa se soočajo z omejenimi finančnimi in kadrovskimi možnostmi. V okviru programa je 46 medijev iz 16 držav prejelo skupno 1,4 milijona evrov podpore, poleg finančnih sredstev pa so bili vključeni tudi mentorstvo, raziskovanje občinstev, poslovni razvoj, izobraževanja in izmenjava znanja.

Med tremi sodelujočimi slovenskimi mediji je poročilo navedlo tudi Ovtar24, ob njem pa še Zasavske onlajn novice ZON.si in Radio Velenje.

Lokalni medij kot del skupnosti

Avtorji poročila poudarjajo, da se vrednosti lokalnega novinarstva ne da meriti samo s številom objavljenih člankov ali dosegom posamezne zgodbe. Zanesljivi lokalni mediji ljudem pomagajo razlikovati med preverjenimi informacijami, političnimi sporočili, govoricami in manipulacijami, hkrati pa lahko povečujejo odgovornost lokalnih institucij, vključujejo spregledane skupine in gradijo zaupanje znotraj skupnosti.

V sklopu OvtarCasta so izvedli devet POP UP podcastov, ki so bili posneti na različnih lokacijah. Snemanj so se lahko udeležili tudi gledalci in gostom zastavljali vprašanja.

Prav odnos med medijem in ljudmi je po besedah odgovornega urednika Ovtar24 Zmaga Šalamuna eden največjih izzivov sodobnega lokalnega novinarstva. »Lokalni medij nima smisla samo zato, ker vsak dan nekaj objavi. Lahko imamo tisoč člankov, milijon ogledov in polna družbena omrežja, pa še vedno ne pomenimo veliko, če ljudje v nas ne vidijo svojega medija.

Vrednost nastane takrat, ko gremo med ljudi, ko slišimo tudi tiste, ki običajno nimajo mikrofona, in ko si upamo o dpreti teme, ki niso vedno najbolj klikane ali prijetne. Kliki so merljivi, odnos s skupnostjo precej težje. Toda prav ta odnos bo na koncu odločal, kateri lokalni mediji bodo ostali pomembni.«

Takšno razmišljanje je Šalamun izpostavil tudi v eni svojih letošnjih kolumn, kjer je zapisal, da mediji pogosto namesto skupnosti nagovarjajo algoritme in namesto odnosa gradijo metrike. Po njegovem resnična vrednost nastaja v zgodbah, ki nekaj razložijo, in v novinarstvu, ki se zavestno odloča, čemu bo namenilo svojo energijo.

Odgovorni urednik Ovtar24 Zmago Šalamun je kot poznavalec lokalnih medijev in kritičen sogovornik večkrat gost različnih medijskih oddaj in studiev, gostoval je tudi na hrvaški radioteleviziji.

Novi formati, več neposrednega stika z občinstvom

Rezultati PM4D kažejo, da lahko usmerjena podpora majhnim medijem prinese opazne spremembe. Več kot 70 odstotkov sodelujočih organizacij je povečalo svoje občinstvo, 63 odstotkov jih je zaznalo merljiv vpliv na skupnost, 68 odstotkov jih je uvedlo nove vsebinske formate, 79 odstotkov pa je okrepilo neposredne kanale komunikacije z občinstvom. Kar 84 odstotkov sodelujočih je posebej poudarilo pomen izobraževanj, svetovanj in izmenjave izkušenj.

Mediji so v projektih razvijali podcaste, newsletterje, kratke videe in vsebine, prilagojene posameznim družbenim omrežjem, nekateri pa so preizkušali tudi uporabo umetne inteligence. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju mladih, prostovoljcev in članov lokalnih skupnosti v ustvarjanje vsebin.

Pri Ovtar24 je bil prav neposredni stik z ljudmi eden pomembnih delov projekta. Podcast in novinarske vsebine so se iz klasične redakcije selili na teren, med ljudi in v kraje Slovenskih goric, pri čemer je bil poudarek na temah, ki neposredno zadevajo življenje lokalne skupnosti.

Največja rast na Instagramu, YouTubu in TikToku

Skupni podatki programa kažejo, da se je občinstvo analiziranih medijev povečalo za 9,1 odstotka, izboljšalo pa se je 83 odstotkov primerljivih kazalnikov. Najizrazitejša rast je bila na vizualnih in video platformah, predvsem Instagramu, YouTubu in TikToku.

Poročilo hkrati opozarja, da večji doseg sam po sebi še ne zagotavlja poslovne vzdržnosti. Večje in bolj vključeno občinstvo sicer izboljšuje položaj medija pri oglaševalcih, sponzorjih, partnerjih in donatorjih, vendar mora medij to zaupanje povezati z vzdržnimi produkti in prihodkovnimi modeli.

Samo evropski denar ne bo dovolj

Ena pomembnejših ugotovitev poročila je tudi, da prihodnosti lokalnega novinarstva ni mogoče reševati zgolj s posameznimi razpisi.

Ekipa Ovtar24 s partnerji v projektu Local Media for Democracy, ki je bil predhodnik projekta Pluralistic Media for Democracy. Ovtar24 je bil uspešen v obeh razpisih.

Avtorji zagovarjajo dolgoročnejši pristop, ki poleg financiranja vključuje razvoj znanja, tehnološko podporo, podatke o občinstvu, mentorstvo, poslovni razvoj, skupno infrastrukturo in zaščito uredniške neodvisnosti.

Posebej opozarjajo na položaj manjših redakcij, ki se pogosto težko vključujejo v evropske programe zaradi zahtevnih prijavnih in administrativnih postopkov. Med priporočili so zato enostavnejše prijave, jasnejši pogoji, sorazmernejše poročanje, hitrejše predfinanciranje in krajši plačilni roki.

Lokalno novinarstvo ni strošek demokracije

Končno sporočilo poročila presega posamezne projekte in posamezne medije. IMS in Journalismfund Europe ugotavljata, da lahko ciljno usmerjena podpora lokalnim medijem pomaga doseči nova občinstva, razvijati nove formate, okrepiti organizacije in poglobiti njihov odnos s skupnostjo.

Toda za dolgoročno preživetje ne bodo dovolj posamezni projekti. Lokalni in javnemu interesu namenjeni mediji potrebujejo tudi infrastrukturo, znanje, pravična pravila na digitalnem trgu, tehnološke zmogljivosti in okolje, v katerem lahko ohranijo uredniško neodvisnost.

V času, ko lahko praktično vsakdo nekaj objavi, tako ključno vprašanje lokalnega novinarstva ni več samo, koliko vsebin lahko proizvede, ampak predvsem ali ljudem te vsebine kaj pomenijo.