Ime gradu Hrastovec je povezano s hrastovimi gozdovi, ki so nekoč pokrivali obsežna zemljišča v njegovi okolici. Prva pisna omemba Hrastovca (kot »Gutenhage«) se nahaja v urbarju štajerskega deželnega kneza, in sicer iz leta 1265. Sestavljala sta ga dva obrambna stolpa z globokim jarkom. Obstoj hrastovškega dvora sega v čas pred letom 1294. Leta 1338 je bila ustanovljena kapela sv. Ožbalta, prva zanesljiva omemba gradu pa sega v leto 1443. Prvi lastniki so bili gospodje Hrastovški, nato rodbina Holeneški (Andrej Holeneški je pri vladarju Frideriku III. dosegel, da je Lenartu leta 1447 potrdil trške pravice). Leta 1481 postanejo lastniki gradu Herbersteini, ki so bili na gradu do leta 1802, ko so ga prodali vitezom Pauerjem, nato pa leta 1915 odkupili nazaj in bili na njem do konca aprila 1945. Herbersteini so imeli patronat nad lenarško cerkvijo in lenarškim Špitalom iz leta 1625. Hrastovško gospostvo je imelo podložnike po vaseh širom po Slovenskih goricah. Hrastovec je imel tudi pravico do visokega sodstva. Začetnik hrastovške veje Herbersteinov je bil Jurij Žiga Herberstein. 1578 ga je nasledil sin Janez Friderik, ki ga je lenarški kronist in pisatelj Ožbolt Ilaunig upodobil v povesti Črni križ pri Hrastovcu.

Tako zgodovina, ki nam podrobneje opisuje prezidave in dozidave grajske stavbe in urejanja okolice z grajskimi ribniki vred, čarovniške procese, rusko emigrantsko gimnazijo na gradu po prvi svetovni vojni, povojno taborišče OZNE in od leta 1948 še zgodovino SVZ Hrastovec. Izobilje zgodovine in polna malha grajskih zgodb. Starejši ljudje jih pomnijo, tudi sam se naježenih las spominjam pripovedovanja matere v zimskih večerih, kako strašno je umirala hudobna grofica Margareta, ki je dala ugonobiti snaho Agato s Štraleka. Bojda se to kričanje v mirnih poznovečernih urah še danes sliši, mi je takrat govorila. Ko pa sem kot bosonogi pastir včasih srečal zidarskega mojstra Janeza, ki je opravljal vzdrževalna dela v grajskem poslopju na Hrastovcu, so se mi njegove pripovedi že vtisnile v spomin. Kaj vse je znal povedati – o čudnih rovih med Hrastovcem in Vurberkom, pa o zabetoniranih grajskih hodnikih, v katerih naj bi bile kosti leta 1945 umorjenih ljudi, o grajskem studencu na dvorišču, ki je bil tudi varno zaprt, in o zimskih zgodbah iz okolice zgornjega grajskega ribnika, kjer voda bojda ni nikoli zamrznila. »Zakaj pa ne?« sem bleknil neuko in radovedno. »Zato, ker so tam pokopali skupino Lenartčanov maja 1945, njihova trupla so trohnela, voda pa ni zamrznila. Sam sem to videl večkrat. Dokler niso revežev izkopali in pokopali v sveto zemljo,« je pripovedoval brez kančka strahu.

A pustimo zgodbe in resno zgodovino, s katero se že lep čas ukvarjajo zgodovinarji in dogodke v Hrastovcu kronološko umeščajo v zgodovinske tokove, ki so pljuskali tudi po Slovenskih goricah. Hrastovec se že lep čas kot socialnovarstveni zavod prazni. Po napovedih naj bi bil grad Hrastovec prihodnje leto prazen. In kaj bo potem z njim? Država najbrž nima posebnega interesa zanj, to lahko vidimo na primeru Cmureka. Ta grad je bil včasih del velikega Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Potem je za bolnike zaprl vrata in jih spet odprl za Muzej norosti. Po moje kar posrečena rešitev. In kaj bo s Hrastovcem? Nekaj rešitev naj bi bilo že na pladnju, a jih širša javnost (še) ne pozna. Stroka dela s polno paro, pravijo dobro obveščeni. Najslabše bo, če bo grad ostal zaprt, ker bo začel propadati. Uvodoma omenjene zgodovinske zgodbe ponujajo snovalcem njegove prihodnosti mnoge rešitve. Tako rekoč na pladnju. Ne bo sicer šlo vse gladko, a počasi se daleč pride. Malo po malo. Javno-zasebno partnerstvo z vsemi primesmi in tveganji vred bi bila najboljša rešitev. Za nameček pa strokovno utemeljene vsebine (po zgledih iz tujine) – to lahko edino reši dolgoročno prihodnost gradu z izjemno okolico na vzpetini nad reko Pesnico. Ni nam treba daleč naokoli, ozrimo se na hrvaški Trakoščan, pa naše Mokrice … Ni treba odkrivati tople vode. In za tolažbo vraževernim – čarovnic na metlah (res) ni več! Te Hrastovcu ne bodo pomagale.

Konrad Pesniški