Zdravstveni dom Lenart sodeluje v projektu Ministrstva za zdravje, katerega namen je vzpostaviti učinkovito in usklajeno mrežo prvih posredovalcev. Ti bodo ob življenjsko ogrožajočih zdravstvenih stanjih lahko hitro priskočili na pomoč še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči. V projekt želijo vključiti tudi prostovoljce z območja Slovenskih goric. Izkušnje s Koroške kažejo, da lahko takšna organizirana pomoč pomembno dopolni obstoječi sistem.
Prvi posredovalci so prostovoljci, ki se na poziv pristojne dispečerske službe odzovejo na kraj dogodka in do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči izvajajo temeljne postopke oživljanja ter druge nujne ukrepe za ohranitev življenja. Vzpostavitev takšne mreže je še posebej pomembna za območja, kjer so zaradi oddaljenosti posameznih naselij dostopni časi ekip nujne medicinske pomoči daljši. Med njimi je tudi območje občin, ki sodijo pod Zdravstveni dom Lenart.
Direktorica ZD Lenart Klavdija Dvoršak. Foto: Nina Zorman
»Naš cilj je vzpostaviti čim bolj učinkovito in povezano mrežo usposobljenih prostovoljcev, ki bodo v primeru življenjsko ogrožajočih dogodkov lahko hitro pomagali ljudem v svojem okolju. Pravočasno ukrepanje pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči je lahko odločilnega pomena za preživetje posameznika,« je poudarila direktorica Zdravstvenega doma Lenart Klavdija Dvoršak.
Izkušnje Koroške kažejo pomen organizirane mreže
Kako lahko takšna mreža deluje v praksi, kaže primer Koroške, kjer jo razvijajo že več let. Tamkajšnje okolje se prav tako sooča z razpršeno poselitvijo, odmaknjenimi naselji in zahtevnejšo prometno dostopnostjo. Kljub dobro organizirani mreži nujne medicinske pomoči obstajajo območja, kamor mobilne enote zaradi oddaljenosti ne morejo prispeti v prvih minutah.
Marijana Kašnik iz Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK) pojasnjuje, da so mrežo na Koroškem začeli razvijati prav zaradi geografskih značilnosti regije. Pomembno vlogo pri njenem delovanju imajo prostovoljna gasilska društva in posamezniki iz lokalnega okolja, strokovno koordinacijo mreže pa zagotavlja ZRCK, ki je tudi nosilec usposabljanja in skrbnik licenciranih prvih posredovalcev. Strokovno usposobljenost zagotavljajo tudi tudi z lastnimi finančnimi sredstvi. Usposabljanja so začetna in obnovitvena. Začetno praviloma traja deset ur, obnovitveno pa pet ur, licenco prvega posredovalca pa morajo udeleženci obnavljati vsako leto. Program poteka v skladu z usmeritvami in strokovnimi smernicami Slovenskega reanimacijskega sveta ter Slovenskega združenja za urgentno medicino.
Izobraževanje prvih posredovalcev na Koroškem.
V mrežo je vključenih 18 prostovoljnih gasilskih društev. V letu 2025 je obnovitveno usposabljanje opravilo 323 prvih posredovalcev, zabeležili pa so 41 njihovih aktivacij.
»Največja vrednost prvih posredovalcev je v tem, da lahko začnejo izvajati življenjsko pomembne ukrepe v času, ko je mobilna enota NMP še na poti,« poudarja Kašnik.
Pri nenadnem srčnem zastoju lahko zgodnje izvajanje stisov prsnega koša in pravočasna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja bistveno povečata možnost preživetja. Prvi posredovalci tako premostijo čas med nastankom življenjsko ogrožajočega dogodka in prihodom mobilne enote nujne medicinske pomoči. Njihova naloga vključuje tudi prepoznavanje zdravstvenega stanja, zagotavljanje osnovne varnosti in sodelovanje z reševalno ekipo ob njenem prihodu.
Na Koroškem so pomen takšne pomoči znova potrdili pred kratkim. Kot navaja Kašnikova, so prvi posredovalci pred približno dvema tednoma uspešno pomagali nenadno oboleli osebi. Ob tem opozarja, da uspešnosti mreže ni mogoče meriti zgolj s številom preživelih, saj na končni izid vpliva več dejavnikov. Pomembno je tudi, ali je bila pomoč zagotovljena pravočasno in ali so bili potrebni ukrepi pravilno izvedeni.
Za dolgoročno delovanje je potrebna stalna podpora
Izkušnje Koroške kažejo tudi, da vzpostavitev mreže ni dovolj. Za njeno dolgoročno in kakovostno delovanje so potrebni redno obnavljanje znanja, strokovna koordinacija, ustrezna oprema in podpora prostovoljcem.
»Gre za prostovoljno delo, ki zahteva pripravljenost, znanje, osebno motivacijo in tudi določeno mero psihične odpornosti,« opozarja Marijana Kašnik.
Posredovanje ob srčnem zastoju ali drugem življenjsko ogrožajočem dogodku je lahko zelo stresno, še posebej v manjših lokalnih okoljih, kjer prvi posredovalci osebo, ki potrebuje pomoč, pogosto osebno poznajo. Zato je pomembno, da imajo po zahtevnejših intervencijah zagotovljeno tudi ustrezno strokovno podporo.

Izziv predstavlja tudi vključevanje posameznikov, ki niso člani prostovoljnih gasilskih društev. Gasilci imajo praviloma že vzpostavljeno organizacijsko strukturo in sistem obveščanja, medtem ko je treba za druge prostovoljce ustrezno urediti organizacijsko pripadnost, način aktiviranja, odgovornosti in pogoje sodelovanja.
Na Koroškem opozarjajo še na vprašanje zavarovanja prostovoljcev med aktivacijo in izvajanjem nalog ter njihove morebitne odgovornosti pri posredovanju. Po njihovih izkušnjah to področje še ni celovito in enotno sistemsko urejeno, zato bi ga bilo treba urediti tudi na nacionalni ravni.

Pomembno je tudi jasno razumevanje vloge prvih posredovalcev. Ti niso zdravstveni delavci in ne nadomeščajo nujne medicinske pomoči. Njihova naloga je, da v okviru pridobljenega znanja čim prej začnejo izvajati nujne ukrepe za ohranitev življenja, predvsem temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Ne morejo pa nadomestiti strokovne zdravstvene obravnave, naprednih postopkov oživljanja, zdravljenja z zdravili ali nujnega prevoza v zdravstveno ustanovo. Ker gre za prostovoljce, njihove razpoložljivosti tudi ni mogoče zagotavljati enako kot pri profesionalnih reševalnih ekipah. Vrednost mreže je zato predvsem v dopolnjevanju obstoječega sistema nujne medicinske pomoči.
Direktorica ZRCK še poudarja, da je za učinkovito mrežo potrebno več kot zgolj začetno usposabljanje prostovoljcev. Pomembni so jasno določeni postopki aktiviranja, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, redno obnavljanje znanja ter stalna strokovna in organizacijska podpora.
Informativna srečanja v šestih krajih
V Zdravstvenem domu Lenart bodo za vse, ki jih zanima sodelovanje v mreži prvih posredovalcev, pripravili uvodna informativna srečanja. Na njih bodo predstavili projekt, vlogo in naloge prvih posredovalcev, način vključevanja ter predvidene aktivnosti. Srečanja bodo potekala po naslednjem razporedu:
- 20. novembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Sveti Trojici v Slovenskih goricah;
- 20. novembra ob 18. uri v Domu kulture Cerkvenjak;
- 20. novembra ob 19. uri v Večgeneracijskem centru Benedikt;
- 24. novembra ob 16.30 v mali dvorani Centra Slovenskih goric za Lenart in Voličino;
- 24. novembra ob 18. uri v Kulturnem domu v Svetem Juriju v Slovenskih goricah;
- 24. novembra ob 19. uri v Kulturno-turističnem centru Sveta Ana.
Usposabljanje prostovoljcev bo izvajala ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Lenart, z izobraževanjem pa nameravajo začeti že decembra letos. Vsi, ki bi se želeli vključiti v mrežo prvih posredovalcev, a se ne bodo mogli udeležiti informativnega srečanja, lahko svojo zainteresiranost sporočijo izvajalcem usposabljanja na elektronski naslov
Vzpostavitev mreže prvih posredovalcev je korak k večji dostopnosti nujne pomoči v lokalnem okolju. Izkušnje Koroške kažejo, da je za dolgoročno delovanje takšnega sistema poleg usposobljenih prostovoljcev nujna tudi stalna strokovna in organizacijska podpora. Prav povezovanje lokalnega okolja z ekipami nujne medicinske pomoči lahko pripomore k temu, da pomoč ob življenjsko ogrožajočih dogodkih prispe čim prej.
Izobraževanje prvih posredovalcev na Koroškem.









Dodaj komentar