
Položnice za vodo brez večjih sprememb
11 julij 2025ustvaril Senka Dreu
13. tabor gasilskem mladine GZ Lenart
09 julij 2025ustvaril Uredništvo

Na Poleni 23 ekip slovenske podeželske mladine
08 julij 2025ustvaril Marjan Toš
V času, ko Slovenija na prebivalca ustvari povprečno skoraj pol tone komunalnih odpadkov letno, se je v Lenartu rodila pobuda, ki odpadke spreminja v priložnost za pomoč in povezovanje skupnosti. Facebook skupina Podarim/Vzamem 2230 združuje prebivalce Lenarta in okolice, ki želijo podariti ali poiskati predmete, ki jih sami ne potrebujejo več – od otroških skirojev do kozarcev za vlaganje. Navdih za lenarško skupino je prišel iz Anglije, kjer se v nekaterih mestih dobro uveljavljen koncept tovrstnih strani že uspešno uporablja. Tam ljudje vse, česar ne potrebujejo, najprej ponudijo v skupini, preden se odločijo za nakup novega. Na ta način predmeti ne ostajajo pozabljeni v garažah ali kleteh, ampak krožijo med ljudmi in dobijo novo življenje. Administratorka Nina Breznik je mnenja, da je naš planet močno obremenjen s stvarmi, zato takšna izmenjava pomeni preprost, a učinkovit prispevek k zmanjšanju odpadkov in varovanju okolja.
Osnovno pravilo skupine je preprosto: vse mora biti brezplačno, brez menjave, prodaje ali oglaševanja. Namen ni zaslužek, ampak medsebojna pomoč. Čeprav so se izmenjevalnice oblačil in obutve v naših koncih že odvile (Benedikt in Cerkvenjak ter izmenjava semen v Lenartu) pa je Podarim/Vzamem 2230 druga spletna pobuda za izmenjavo stvari. Prva je nastala leta 2021 in se imenuje Lenart - prodam, kupim, menjam in ima slabih 7.900 članov. V tej FB skupini je dovoljeno stvari tudi prodajati in ne le menjati oziroma podariti, a kljub imenu ki ga skupina ima, se v njej najdejo prodajalci iz prav vse Slovenije in ne le (okolice) Lenarta.
V FB skupini najdete mizo iz kvalitetnega tropskega lesa meranti (Malezija) in tudi TV omaro na koleščkih. Foto: arhiv skupine
Čeprav skupina deluje šele kratek čas, je na voljo že več predmetov: otroška posteljica, vzmetnica, otroške kotalke, čelada, kozarci za vlaganje in še marsikaj. Dogovor o prevzemu poteka hitro preko zasebnih sporočil, kar pa potrjuje, da ljudje koncept razumejo in ga z veseljem uporabljajo. Ko je stvar že oddana, se to dopiše k objavi.
Podobne pobude v tujini kažejo, da tak način izmenjave ni le prijazna gesta, ampak tudi učinkovit ukrep za zmanjšanje količine odpadkov. Na Dunaju so lokalne izmenjevalnice (“Reparatur- und Tauschcafés”) stalnica mestnih četrti, kjer prebivalci popravijo in zamenjajo oblačila, igrače in gospodinjske predmete. V Zagrebu v sklopu iniciative “Zelena akcija” redno organizirajo menjave oblačil.
A takšne pobude niso brez izzivov. Ena največjih omejitev je, da vse temelji na zaupanju in prostovoljni kulturi. V tujini se skupine pogosto soočajo z izkoriščanjem, kjer se najdejo posamezniki, ki predmete prevzamejo le zato, da jih nato prodajo naprej. Zato skupine, ki ponujajo platformo za izmenjavo, postavljajo stroga pravila in imajo aktivne moderatorje, ki spremljajo dogajanje, na primer nizozemska platforma www.peerby.com, kjer je omogočena izposoja in menjava predmetov s sosedi, kar zmanjšuje potrebo po nakupih. Tudi pri nas se lahko v prihodnosti pojavi vprašanje logistike – kako rešiti prevzem težjih kosov pohištva, kdo bo odgovoren za morebitne spore med člani ali poškodbe predmetov.
Na voljo so tudi različne otroške stvari. Foto: arhiv skupine
Pobude, kot je Podarim/Vzamem 2230, kažejo, da si tudi v manjših krajih ljudje želijo sodelovanja in skupnih rešitev za zmanjšanje odpadkov. Takšne pobude tudi dokazujejo, da ni potrebno čakati, da prvi korak naredijo na razvojni agenciji, občini ali v državi – občani lahko naredijo prvi korak. A za dolgoročen uspeh je pomembna jasna organizacija, aktivno upravljanje skupine in širjenje zavedanja o koristih izmenjevanja. A hkrati izkušnje iz tujine potrjujejo, da takšne pobude najbolje uspevajo, če se povežejo z različnimi programi zbiranja odpadkov ali lokalnimi okoljevarstvenimi društvi, ki lahko ponudijo dodatno podporo.
A dejstvo je eno - takšne pobude trajno izboljšajo kakovost bivanja, krepijo lokalno povezanost in zmanjšajo okoljski odtis – tudi v majhnih krajih.
Kaj so SoJo zgodbe?
SoJo (Solutions Journalism) zgodbe so novinarski prispevki, ki dajejo glas rešitvam, ne le težavam. V našem uredništvu jih pripravljamo, ker verjamemo, da bralcem ponudijo navdih in konkretne primere, kako se spoprijeti z izzivi. V našem uredništvu imamo tudi certificirano trenerko za Solutions Journalism (Solutions Journalism Network).
Komentarji