
Sv. Lenart goduje, občina Lenart pa praznuje …
06 november 2025ustvaril dr. Marjan Toš

Mesaršak – kaj neki je že to?
02 november 2025ustvaril MT

Obnovljena Hrgova domačija v Vitomarcih
01 november 2025ustvaril MT
Otvorite šolskega prizidka in tradicionalna Lenartova nedelja
Sveti Lenart, ki goduje 6. novembra, je živel v 6. stoletju v Franciji. Rodil se je v današnjem mestu Limoges, večino svojega življenja pa je deloval v bližini, v kraju, ki se danes imenuje Saint Léonard de Noblat. Tam je kot opat vodil samostan, v samostanski cerkvi pa je tudi pokopan – njegov grob se nahaja nad glavnim oltarjem. Krepost svetega Lenarta je bila, da je imel poseben čut do zapornikov. S posebno ljubeznijo se je posvečal zapornikom. Posredoval je zanje pri kralju in dosegel, da so bili mnogi izpuščeni, nato pa jim je priskrbel primerne pogoje, da so lahko zaživeli pošteno življenje.
Foto: Nina Zorman
Sv. Lenart je okoliškim kmetom pomagal s praktičnimi nasveti in velikokrat so se ob njegovih nasvetih zgodili čudeži ozdravitve živine zato so se kmetje velikokrat zatekali k njemu v priprošnjo. Še danes marsikateri kmet reče: »Za zdravje živine pa prosimo k sv. Lenartu.« Izročilo tudi pripoveduje, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici. Kraljičina nosečnost se je zapletla in življenje obeh je bilo v nevarnosti. Po srečnem porodu mu je kralj v zahvalo podaril toliko zemlje, kolikor jo je lahko v eni noči objahal na svojem oslu. Tako je na tistem kraju nastala noblaška opatija, kasneje pa mesto Saint Leonard de Noblat. Še danes na njegov grob mamice prinašajo slinčke, nogavičke in dude v zahvalo za zdravo rojstvo njihovih otrok. Svetega Lenarta častijo, kot zavetnika zapornikov, za zdravje živine in zdravo rojstvo otrok. Sv. Lenart je tudi eden od vremenarjev.
Pregovor namreč pravi: »Kakršno na Lenarta kane, takšno do božiča ostane«.
Ena od mnogih slovenskih župnijskih cerkva, posvečenih sv. Lenartu, je tudi lenarška župnijska cerkev v središču Slovenskih goric. Po njej je kraj tudi dobil ime. Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov, že leta 1196 pa je bil kraj v lastni šenpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem. Tega leta se listinski tudi prvič omenja in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi tudi nekatere v Slovenskih goricah – pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Godovni dan sv. Lenarta je tudi občinski praznik Občine Lenart. Osrednje praznovanje bo konec tedna z Martinovanjem in s tradicionalno lenarško žegnanjsko nedeljo, že jutri, v petek 7. novembra ob 18.00 pa bo slovesno odprtje novega modernega prizidka osnovne šole Lenart. Lepšega darila ob letošnjem prazniku občina skoraj ni mogla dobiti.