Na 5. dopisni seji občinskega sveta, ki jo je sklical župan mag. Janez Kramberger, bodo svetniki do ponedeljka, 20. januarja, na drugi obravnavi odločali o podelitvi koncesij za področje splošne oziroma družinske medicine in fizioterapije. Svoj glas ZA ali PROTI bodo oddali po telefonu ali po elektronski pošti. 

Še vedno pa ostaja negotova usoda Zdravstvenega doma (ZD) Lenart. Na težave v zdravstvu, ki smo jim priča po vsej državi, seveda niso imuni niti v Slovenskih goricah, saj se tudi v ZD Lenart že dlje časa srečujejo z odhajanjem zdravnikov, ki pridejo v javni zavod, si v njem naberejo izkušnje in si pridobijo formalne reference, nato pa ob prvi priliki pobegnejo med ali h koncesionarjem oziroma si najdejo službo v tujini.

»V zavodu so vedno znova iskali nove zdravnike in jih tudi dobili, tak način pa je nekako funkcioniral vse do lani, ko nadomestnih zdravnikov za tiste, ki so odšli, niso več uspeli pridobiti. Obenem so na plano privreli tudi problemi glede zagotavljanja urgentne službe in dežurstev, kar bi morali opravljati tako zaposleni v zavodu kot zasebniki z našega območja. Našteto je slednjič privedlo do odstopa direktorja Jožefa Krambergerja, svet zavoda pa je njegovo dotedanjo pomočnico Klavdijo Dvoršak imenoval za vršilko dolžnosti direktorja,« je dogajanje v lenarškem ZD opisal župan mag. Janez Kramberger.

Čeprav imajo občine večinoma svoje programe družinske pa tudi dentalne medicine, jim vse ostalo, od pediatrije, ginekologije, laboratorijske diagnostike … pa vse do reševalne službe, zagotavljajo v ZD Lenart. Zato so se župani Benedikta, Cerkvenjaka, Lenarta, Svete Ane, Svetega Jurija v Slovenskih goricah in Svete Trojice sporazumeli, da pri mariborskem Evropskem pravnem centru (EPC) naročijo pripravo odloka o soustanoviteljstvu, s katerim bi občine prevzele pravice odločanja o delovanju javnega zavoda ter tudi odgovornost za njegov obstoj in razvoj. Soustanoviteljice ZD Lenart so namreč zdaj samo tri od šestih občin znotraj lenarške upravne enote.

Gašenje »zdravstvenega požara«

Da bi pogasili krizo »zdravstvenega požara«, so se župani vseh šestih občin, od katerih so tri: Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica soustanoviteljice zavoda, preostale tri: Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak pa ne, večkrat sestali, tudi s predstavniki zavoda in zasebniki. Seznanili so se s težavami enih in drugih, nato pa analizirali stanje in slednjič prišli, kot že rečeno, do zaključka, da je najprimernejša rešitev skupno soustanoviteljstvo tega za celotno območje pomembnega zavoda. Kar jim, nenazadnje, nalaga tudi zakonodaja. Menili so, da je prav, da občine preko soustanoviteljstva skupaj z vodstvom ZD in koncesionarji prevzamejo odgovornost za strategijo in razvoj zdravstva na primarni ravni v osrednjih Slovenskih goricah, da torej javni zavod skupaj vodijo in tudi skupaj financirajo reševalno službo in stremeli k temu, da bodo primarno zdravstvo in določene specialistične službe ostali čim bližje uporabnikom.

Lenarški svetniki predlog zavrnili

Z vsebino kolegija županov je Kramberger še pred sejo lenarškega občinskega sveta seznanil njegove člane. »Na prvi obravnavi na seji potem z izjemo svetnika, ki je problematiziral lastništvo oziroma se spraševal, zakaj bi občina Lenart drugi občini nekaj podarila, ni bilo ne pripomb ne razprave, zato me je toliko bolj presenetilo, ko je večina predlog odloka zavrnila. Razlogi za to mi niso znani, se bom pa na vsak način potrudil, da se bomo o tako pomembni temi v kratkem znova pogovarjali.« Ob tem je spomnil na že znane apetite nekaterih po privatizaciji ZD Lenart.

»Gre za ustanovo, ki je nastala z družbenimi sredstvi tako v času nekdanje kot sedanje države, zato ni naprodaj; če bo več občin soustanoviteljic, bo tudi bolj zaščitena, kombinacija javnega in zasebnega pa je lahko uspešna zgodba.«

Občina Lenart je za nadzidavo ZD preko zdravstvenega ministrstva počrpala 680.000 evrov, preostalih pet občin pa ima v Ljubljani še rezervirane deleže za vlaganje v primarno zdravstvo v višini od 150.000 do 170.000 evrov.

»Ta sredstva lahko porabijo do leta 2028, tudi preko občine, v kateri je javni zdravstveni zavod. ZD Lenart še vedno potrebuje denar za ureditev urgence, za nakup reševalnega vozila in še za marsikaj drugega. Če se ne bomo povezali in organizirali, teh sredstev ne bomo mogli koristiti v dobro ljudi, ki živijo na tem območju,« je sklenil lenarški župan.