Čeprav je ločevanje odpadkov že dolgo del našega vsakdana, številni še vedno ne vedo ali ne upoštevajo, kaj sodi v posamezne zabojnike. To potrjujejo tudi podatki Ceropa, Centra za ravnanje z odpadki Puconci, kjer med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno najdejo vse od gradbenega materiala do nevarnih eksplozivnih sredstev. Statistika za območje Upravne enote Lenart kaže, da je bilo v črni zabojnik pravilno odloženih le 41,64 odstotka odpadkov. Posledice niso le slabša predelava odpadkov, temveč tudi poškodovani stroji in višji stroški ravnanja z odpadki.

O tem je na junijski seji lenarškega občinskega sveta spregovorila direktorica Ceropa Simona Biro, ki je predstavila rezultate ločevanja odpadkov in opozorila na najpogostejše napake prebivalcev. Kot je uvodoma povedala, v regijskem centru obdelujejo in odlagajo odpadke 36 slovenskih občin.

V Ceropu na leto sprejmejo 65.000 ton odpadkov, od tega iz naslova javne službe 24.000 ton, z območja šestih občin UE Lenart pa 2135 ton.

V podjetju je 95 zaposlenih, od tega 13 invalidov, povprečna starost delavcev pa je 48 let.

Škoda zaradi strojelomov

»V Sloveniji se zbere približno 70 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, kar pride k nam, pa predstavlja prav tistih 30 odstotkov, kjer še nismo najboljši – to so zlasti mešani komunalni odpadki (MKO) in kosovni odpadki. Vsak zase najbolje ve, kaj v črni zabojnik dejansko odloži, in lahko si predstavljate, kaj vse mi tam najdemo.«

Lani so tako beležili več kot 60 dni zastoja zaradi strojelomov, torej je nekdo v črni zabojnik odložil beton, kakšno večjo macolo ali kaj podobnega, s tem pa regijskemu centru hitro povzročil strošek popravila v višini več kot 100.000 evrov. 

Tri od štirih ročnih bomb tipa M52, ki jih je maja nekdo odložil v plastično vedro s pokrovom, našli pa komunalni delavci regijskega centra v Puconcih. Foto: PU Murska Sobota

»Naše linije so februarja polne pršuta, sirov in ostale hrane, ki ostane od božično-novoletnih praznovanj, spomladi tam najdemo ogromno mladičev psov in mačk, čez leto tudi velike živali, večinoma mrtve, včasih pa tudi žive, in to pse, mačke, koze, ovce, svinje,« našteva direktorica Ceropa.

Samovžigi – del vsakdana

»Velika težava je elektronska oprema v posodi za MKO, zlasti vejp elektronske cigarete. Verjetno ste slišali, da smo imeli lani spomladi zaradi samovžiga velik požar, ki je povzročil večmilijonsko škodo. Predstavljajte si, da v črnem zabojniku najdemo tudi 30 odstotkov bioloških odpadkov, ki tja ne sodijo. Med njihovim razkrajanjem potekajo številni biološki in kemični procesi. Če se zraven znajde baterija, ki seveda prav tako ne sodi v MKO posodo, je ta kombinacija tako rekoč garancija za samovžig.«

Do samovžigov v Ceropu tako prihaja tudi večkrat na teden. Zato imajo tam usposobljene tri ekipe gasilcev za začetno gašenje požarov; gre za zaposlene v podjetju, ki pa so obenem aktivno vključeni v lokalna gasilska društva.

Simona Biro, direktorica Ceropa: »Naše linije so februarja polne pršuta, sirov in ostale hrane, ki ostane od božično-novoletnih praznovanj, spomladi tam najdemo ogromno mladičev psov in mačk, čez leto tudi velike živali, večinoma mrtve, včasih pa tudi žive.« Foto: Senka Dreu

Tisto, česar komunalni delavci regijskega centra doslej še niso doživeli, pa je najdba štirih aktivnih ročnih bomb, ki jih je nekdo odložil v plastično vedro s pokrovom.

»Te bombe so bile mišljene, da gredo na mlin in na linijo, kjer je zaposlenih osem mojih sodelavcev. Samo sreči se lahko zahvalimo, da je nekdo odprl pokrov vedra in videl, kaj je notri, sicer bi se lahko zgodila tragedija,« opiše majski dogodek Simona Biro.

Poklicali so policijo, evakuirali del centra in čakali na prihod bombnih tehnikov iz Ljubljane, ki so ročne bombe tipa M52 varno prevzeli in odpeljali.

Vabilo k obisku Ceropa

Čeprav smo na splošno vedno bolj ozaveščeni glede ločevanja odpadkov, pa se v Ceropu pokaže, kaj vse nam še manjka, opozori direktorica regijskega centra za ravnanje z odpadki. »Zato vabim občinske uprave, svetnike, občane, tako odrasle kot tiste najmlajše v vrtcu in šoli, da nas obiščejo v Puconcih in vidijo, kaj pomeni tak center, kakšno delo opravljamo in nenazadnje tudi kakšno breme predstavljamo za okolje, v katerem delujemo.«