Osrednji mestni trg je bil včeraj popoldan prizorišče v Lenartu še nikoli videne slovesnosti – sprejema relikvij sv. Leonarda Noblaškega, ki je živel in je tudi pokopan v francoskem romarskem mestu Saint-Leonard de Noblat. V Slovenske gorice so jih prinesli predstavniki iz te francoske občine in bratovščine, ki sta jih vodila podžupan mesta Saint-Leonard de Noblat in predsednik mednarodnega združenja sv. Lenarta Fil-Leo Alexandre Mazin ter prvi mož bratovščine Michael Defay.

Procesija in maša mariborskega nadškofa

Delegacijo sta sprejela lenarška župan mag. Janez Kramberger in župnik Marjan Pučko, mašo v župnijski cerkvi pa je vodil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Pred tem je za svečano vzdušje na trgu poskrbel Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL Lenart, ki je odigral tudi obe himni: francosko in slovensko. Nato je procesija v sestavi mladih skavtov, praporščakov, duhovnikov, francoske delegacije z relikvijami ter gostov iz več slovenskih in tujih župnij in mest, poimenovanih po sv. Lenartu, in vernikov počasi krenila proti cerkvi, kjer se je začela maša. Da so ji lahko vsi prisluhnili in si jo ogledali, saj v cerkvi ni bilo dovolj prostora, sta omogočila dva zunanja zaslona, pred katerima so bile postavljene tudi klopi.

Zbrane je nagovoril mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki je daroval tudi mašo. Foto: Senka Dreu

Pred cerkvijo je na ogled tudi razstava, povezana s sv. Lenartom, relikvijami in bratovščino. Maši je sledilo srečanje s predstavniki ostalih župnij, mest in krajev, ki nosijo ime po sv. Lenartu, obisk tujih gostov pa se zaključuje danes z mašo v Domu sv. Lenarta.

V dar prejeli solideo

Kot je že lani med svojim obiskom Lenarta napovedal podžupan Saint-Leonard de Noblata Alexandre Mazin, je včeraj župnija v dar prejela relikvijo - škofovsko čepico ali solideo, ki je leto dni počivala na svetnikovi lobanji. »To je velik dan za Lenartčane in župnijo, saj še nikdar ni imela relikvije sv. Lenarta, zdaj pa se je to zgodilo, in to tik pred 830-letnico prve pisne omembe naše cerkve, ki jo bomo slavili prihodnje leto,« je bil navdušen župnik Marjan Pučko.

»Osebe, ki so živele izredno krepostno, izžarevale razne vrline in svetost v katoliški cerkvi, po smrti razglasijo za svete. Njihove posmrtne ostanke, tudi oblačila in druge osebne predmete, imenujemo relikvije.«

Verniki so imeli priložnost, da so počastili relikvijo sv. Lenarta. Foto: Nina Zorman

»Ko je Jezus še živel, so se ga ljudje želeli dotikati, da bi ozdraveli ali da bi jim pomagal s čudeži. Tisti, ki niso mogli do njega, so si prizadevali, da bi prišli vsaj v njegovo bližino ali da bi se dotaknili njegovih osebnih predmetov. Enako se je kasneje preneslo na njegove učence (apostole) in svetnike. Zato romamo na grobove svetnikov in relikvije vgrajujemo v oltarje ob posvetitvi, da bi preko njih bili bliže svetniku in preko njega Jezusu.«

Srečanje vsakih sedem let

Bratovščina sv. Lenarta je povezala mesta, ki se imenujejo po svetem Lenartu oziroma njegovih različicah ali pa je ta svetnik zavetnik njihovih cerkva. Vsakih sedem let organizirajo srečanje, ki so se ga pred dvema letoma kot prvi iz Slovenije udeležili tudi predstavniki slovenskogoriškega Lenarta.

Na prireditvi Ostension 2023 so gostili več kot tisoč predstavnikov iz 14 evropskih držav oziroma 26 »Lenartovih« mest.

Čeprav je srečanje tesno povezano z romanjem, francoski Saint-Leonard de Noblat je namreč pomembna postojanka romarjev na poti v Santiago de Compostela, pa mednarodno združenje svetega Lenarta povezuje tako civilne kot cerkvene predstavnike.

Procesija z relikvijami je s trga krenila proti cerkvi. Foto: Senka Dreu

Zato se je v Francijo takrat poleg lenarškega župnika in romarjev odpravil tudi župan mag. Janez Kramberger. Slovenska delegacija se je tam udeležila maše ob svetnikovem grobu, njegovi posmrtni ostanki namreč ležijo v dveh pozlačenih sarkofagih nad osrednjim cerkvenim oltarjem, slovesne izpostavitve njegovih relikvij in tradicionalne procesije po mestnih ulicah.

Z relikvijami obiskujejo »Lenarte«

Da bi spodbujali k svetnikovemu čaščenju ter tesno povezali mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, člani bratovščine potujejo v te kraje. Tako so v začetku septembra z relikvijami najprej obiskali občino Saint Leonard v okrožju Sierre v regiji Valais v Švici. Preden so prišli v naš Lenart, so tri dni preživeli v Bad Sankt Leonhard im Lavanttal, avstrijskem mestu v Labotski dolini, ki letos praznuje 700-letnico, tamkajšnja župnija pa kar 900-letnico. Svojo pot bratovščina nadaljuje danes proti Italiji, kjer je njihov cilj Borgoricco, mestu blizu Benetk.

Župnijska cerkev je bila nabito polna, zato so lahko verniki mašo spremljali tudi preko dveh zunanjih zaslonov, postavljenih pred cerkvijo. Foto: Senka Dreu

Obisk relikvij in tujih gostov je za Lenart pomemben ne le kot verski, temveč tudi kot kulturni dogodek, je povedal župan Kramberger.

»Za naše mesto je to poseben trenutek. Ob takšnih srečanjih lahko še močneje občutimo povezanost z drugimi skupnostmi v Evropi. Slovenske gorice bodo tako za nekaj dni postale del romarske poti, ki povezuje Francijo, Italijo, Avstrijo in Slovenijo.«

Kdo je bil pravzaprav sv. Lenart in kako je mogoče, da je svetnik iz 6. stoletja še vedno tako zelo priljubljen? V Franciji in deželah srednje Evrope mu je namreč posvečenih okoli 600 cerkva, od nekdaj pa ga imamo očitno radi tudi Slovenci, saj njegovo ime nosi kar 61 cerkva po vsej državi.

Zavetnik kmetov, zapornikov in nosečnic

Sveti Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini. Odločil se je za puščavniško življenje v gozdu blizu francoskega Limogesa, čeprav naj bi postal škof v Reimsu. Izročilo pripoveduje, da je nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici, ki je v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža dobila popadke, da je srečno rodila sina. Kralj mu je v zahvalo podaril zemljišče, na katerem sta potem zrasla cerkev in samostan, okoli njiju pa mestece Saint-Léonard-de-Noblat.

Pred cerkvijo je na ogled razstava, povezana s sv. Lenartom, relikvijami in bratovščino. Foto: Senka Dreu

Sveti Lenart je tam kot opat deloval vse do svoje smrti leta 559, zlasti pa se je posvečal nekdanjim zapornikom, ki jih je izučil rokodelskih del in kmetovanja, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. Zato je še danes znan kot zavetnik zapornikov in žena, ki si želijo zanositi ali so noseče in ga prosijo za donositev zdravega otroka. Poleg tega je tudi zavetnik kmetov in živine.

Svetniki kot spodbuda v tem »sušnem« svetu

Da nas svetniki spodbujajo k boljšemu življenju in dejanjem, da so kot neka svetla luč v tem »sušnem« svetu, pa je dejal nadškof Cvikl.

»Čeprav bi lahko udobno živel, se je sv. Lenart odločil za skromnost in pomoč ubogim, kar je lahko spodbuda tudi za nas danes, ko živimo v izrazito materialističnem svetu.«

»Živel je v davnem 6. stoletju, a je še vedno aktualen svetnik. Bil je blizu ljudem, ne le skozi molitev, ampak z dejanji. Kmetom je priporočal, da obdelujejo zemljo, saj bodo tako bolje živeli, pomagal je tudi zapornikom, jih naučil poštenega preživljanja in jim s tem ponudil priložnost, da se ne vrnejo na stara pota.«