Koliko vrst ptic bi znali našteti? Vrabca, kosa, sinico, goloba, morda še štorkljo? V Slovenskih goricah jih lahko najdemo okoli 200, kar 107 različnih vrst pa so v enem samem dnevu opazili udeleženci letošnje Ptičarijade. Tradicionalni dogodek, ki ga Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizira že 18 let, je tokrat potekal na območju občin Kungota, Šentilj in Pesnica. V 12 ekipah se je pomerilo 53 ljubiteljev ptic.

V soboto, 17. oktobra, so se udeleženci že ob petih zjutraj podali na teren, kjer so imeli deset ur časa, da opazijo oziroma fotografirajo čim več različnih ptičjih vrst. Pomerili so se v treh kategorijah: največ opaženih vrst, največ fotografiranih vrst in sonaravno ptičarjenje. Tekmovanje so zaključili v domu Lovske družine Pesnica – Jarenina, kjer sta sledila druženje in razglasitev rezultatov.

Foto: Urša Očko

V ospredju vse bolj sonaravno ptičarjenje

Kot pojasnjuje Rok Lobnik, koordinator prostovoljstva in varstveni ornitolog pri DOPPS, je Ptičarijada dobro obiskana že od svojih začetkov, spreminjajo pa se interesi tekmovalcev.

»Medtem ko je bila nekoč najtrša konkurenca v kategoriji največ opaženih vrst, dandanes vse bolj v ospredje prihajata kategorija, ki jo mi imenujemo kar sonaravno ptičarjenje, in kategorija največ fotografiranih vrst.«

Sonaravno ptičarjenje poleg poznavanja ptic zahteva tudi dobro strategijo. Tekmovalci se namreč premikajo brez motornih vozil, pri čemer morajo premišljeno izbrati lokacije in se pravočasno vrniti na zbirno mesto. Če zamudijo, njihov rezultat ne šteje. Fotografska kategorija pa postaja priljubljena predvsem zato, ker je mogoče opažene vrste preveriti na fotografijah. Ptičarijada združuje ljubitelje narave vseh generacij, od študentov biologije in upokojencev do družin z otroki. Za organizatorje pa je pomembno tudi druženje.

Foto: Rok Lobnik

»Sploh ne gre za vztrajnost, temveč veselje,« o 18-letni tradiciji pravi Lobnik.

Vsako leto namreč z navdušenjem izbirajo novo lokacijo, kjer člani društva poleg tekmovanja spoznavajo tudi manj znane kotičke Slovenije.

Mačje pastirice slavile v dveh kategorijah

Na letošnji Ptičarijadi se je posebej izkazala ekipa Mačje pastirice v sestavi Mitja Denac, Katarina Denac, Nika Prusik, Luka Poljanec, Matija Mlakar Medved in Živa Bombek. Fotografirali so kar 73 različnih vrst ptic, v kategoriji sonaravnega ptičarjenja pa jih opazili 81. Tako so slavili v obeh kategorijah. Z 81 opaženimi vrstami so si prvo mesto v kategoriji največ opaženih vrst razdelili z ekipo Vodomčki ci ci ci, ki so jo sestavljali Jaka Zlobko, Žan Tertinek, Marin Svit Rubunič, Maks Sešlar in Matic Jeromen. Skupaj so vse ekipe v enem dnevu opazile 107 različnih vrst ptic.

Foto: arhiv DOPPS

V Slovenskih goricah okoli 200 vrst ptic

Po Lobnikovih besedah lahko v Slovenskih goricah najdemo okoli 200 vrst ptic. Območje je še posebej pomembno za vrste, ki so odvisne od ekstenzivne kmetijske krajine, kot so smrdokavra, rjavi srakoper in pogorelček.

Pa jih ljudje sploh poznamo? Lobnik ocenjuje, da Slovenci ptice vse bolje prepoznavamo, predvsem tiste, ki jih srečujemo v okolici domov. K temu prispeva tudi akcija Ptice okoli nas, ki jo DOPPS vsako leto organizira konec januarja. Udeleženci pol ure opazujejo in preštevajo ptice v svoji okolici. Lani je sodelovalo 1432 popisovalcev, med njimi kar 1216 otrok iz 27 šol in vrtcev. Tako spoznavajo ptice, zbrani podatki pa društvu pomagajo spremljati stanje njihovih populacij in okolja.

Kaj pticam ponuditi pozimi in česa nikakor ne?

Ker se približujejo hladnejši dnevi, smo Lobnika vprašali še, kako lahko pozimi pomagamo pticam. Pojasnjuje, da znajo tudi v tem delu leta dobro poskrbeti same zase, krmilnice pa so predvsem priložnost, da jih privabimo bližje domu in jih bolje spoznamo. Najprimernejša hrana so semena, predvsem sončnična, in sadje. Dobrodošle so tudi avtohtone plodonosne grmovnice, ki pticam zagotavljajo naraven vir hrane.

Česa pa jim nikakor ne smemo ponuditi? »Vsekakor pa jim ne nastavljamo kruha (še posebej ne svežega) ter kake prekuhane, pokvarjene ali postane hrane. Če je nekaj naš odpadek, to avtomatsko še ne pomeni, da je hrana za živali,« opozarja Lobnik.

Morda je prav prihajajoča zima priložnost, da nekoliko več pozornosti namenimo pticam v svoji okolici. Za začetek bo dovolj že pogled skozi okno in malce radovednosti.